Če je bil Casino Royale dober, Quantum of Solace nepričakovano nedovršen in zgolj nekaj povprečnega (ali niti to), potem je Skyfall zagotovo dosegel Olimp bondijade. Kdor trdi drugače, se moti. In to pošteno moti. Veličino daje filmu zgodba, ki jo je režiser Sam Mendes postavil v okvire človeške normale, dekonstrukcija njegovih (''preveč popolnih'') predhodnikov pa filmu pripisuje nemara še bolj bleščečo prihodnost.

Daniel Craig tretjič. Daniel Craig najbolje doslej. Kot najbolj slavni tajni agent, Bond s svojo konstruktivnostjo prepriča in hkrati daje vedeti, da je postal bolj človeški, da ima kljub svoji hladni nečimrnosti tudi prostor za čustva. V službi njenega veličanstva dejansko išče svoj smisel eksistence, ki je zunaj tajne brtanske korporacije MI6 zgolj brezciljno životarjenje iz dneva v dan. Seks z anonimnimi ženskami, vdajanje alkoholu in igranje z lastnim življenjem ga privedejo do spoznanja, da brez svoje službe pač ne more živeti.

''Double-O-Seven'', kot ga imenuje šefica M, tokrat ne stremi k popolnosti kot smo vajeni iz prejšnjih filmov o najbolj slavnem agentu, ampak je navaden smrtnik s povsem človeškimi lastnostmi. Prej kot njegova superiornost v ospredje silijo njegove napake in slabosti. Človek niti ni več sposoben opraviti psihofizičnega testa za ponovno vrnitev na teren. Da ne govorimo o ostrini njegovega očesa pri streljanju s pištolo. You're getting to old for this s***, James.

Izginja tudi klasična bondovska simbolika. Pivo nadomesti martini, novodobne igračke niso več v domeni novega Bonda (uporablja zgolj pištolo na prstni odtis in majhen GPS radio tranzistor), namesto novega modela Aston Martina vozi staro škatlo, imenovano DB 5. Bondovo dekle deluje precej nezanimivo, z britanskim agentom si deli le kratko romanco pod prho, njena smrt pa ne prinese nikakršnega preobrata. Niti v samem Bondu. Pet minut slave fatalne Severine je bolj nebodigatreba kot karkoli drugega.

Če že pišemo o Bondu, potemtakem je seveda nekaj vredno reči tudi o glavnem antagonistu samega filma. Kiberterorist Raoul Silva (igra ga Javier Bardem) deluje preveč assangevsko, njegova dolga plavolasa pričeska je patetična, čeprav njegova igra navduši. Predvsem njegov monolog o preživetju najmočnejših in na trenutke labilno klovnovsko vedenje. Spominja na Jokerja iz Nolanovega Viteza teme.

Akcijski začetek in nenavadno dramatski konec film Skyfall umeščata nekje med najnovejšo batmansko trilogijo in Mendesov režijski prvenec Lepota po Ameriško. V primerjavi s predhodnik i… zagotovo lepota po bondovsko.