Če lahko govorimo o neobičajnih športnih disciplinah na slovenskih tleh, je ena izmed teh prav gotovo ameriški nogomet. Slednji je strast Domna Karničnika, ki je kljub svojim enaindvajsetim letom že eden izmed nosilcev igre mariborskih Generalsov. S športom se sicer ukvarja že od rane mladosti, zadnja tri leta pa ne more brez najbolj popularne ameriške igre. Nekdanji Ravenčan, sedaj stanujoč v Podvelki pravi, da se v ta šport ni težko zaljubiti. Samo poskusiti moraš.

Ukvarjaš se s posebno športno panogo, ameriškim nogometom. Ljudje v Sloveniji nekako še ne poznajo tega športa. V Ameriki je to seveda popolnoma drugače.

Ja, to se kaže pri nas predvsem v tem, da veliko ljudi zamenjuje ameriški nogomet z rugbyjem, ker sta si športni disciplini dokaj podobni v sami tehniki igre. Velikokrat moramo koga popraviti, ker zamenjuje ta dva športa. Kar se tiče Amerike, je to njihov šport številka ena in verjetno ne najdeš Američana, ki ne bi vedel kaj je ameriški nogomet.

Kdaj si se začel ukvarjati z ameriškim nogometom?

Pred tremi leti.

Na začetku si treniral odbojko, sledil je nogomet, kasneje si iz evropskega preklopil na ameriškega. Človek bi skoraj upal trditi, da brez žoge ne moreš živeti. Kako si se našel v ameriškem stilu igranja najbolj gledane igre na svetu?

Ko sem začel študirati v Mariboru, sem pustil nogomet v Ravnah in na internetu našel ekipo Generalsov za ameriški nogomet. Rekel sem si, da moram vsaj poskusiti. Sprva sem šel pogledat kako vse poteka, nato pa postopoma začel s treningi. Zdi se mi super, bolje kot navaden nogomet. Ni mi žal, da sem se odločil za ameriški nogomet.

Si eden izmed nosilcev igre pri ekipi. Kakšna je dejansko tvoja vloga?

Ekipi pomagam predvsem v napadu. Imam dve vlogi, odvisno od same formacije v igri. Večinoma igram pozicijo running backa oz. tekača. Tečem z žogo. Veliko (smeh). Sem eden tistih igralcev, ki pretečemo največ jardov na igrišču. Včasih me nasprotniki podrejo kar hitro, včasih pa se vse izide lepo in prav. Pretekel sem tudi že petdeset jardov, brez da bi me podrli. Poleg running backa igram tudi receiverja oz. lovilca - takrat lovim visoke podaje po zraku.

Predstavitveni video Generalsov:

Kot si povedal se igralni kader po pozicijah razlikuje. Koliko pa je dejansko vseh igralnih pozicij?

Pozicij je več, in sicer tako v napadu kot v obrambi. Če pogledamo napad, je glavni na igrišču quarter back oz. podajalec. Je organizator napada. Za njim na začetku stoji full back (močan in robusten igralec, ki ščiti running backa oz. tekača). Potem je tu running back oz. tekač. Kot sem že omenil, ta igralec preteče veliko jardov po igrišču. Imamo še receiverje oz. lovilce, ki lovijo žoge. Tu je še pet močnih fantov, ki sestavljajo linijo. Če igramo posebno formacijo, je v igri še tight end, ki je nekakšen bloker in lovilec hkrati. V obrambi ima veliko vlogo D-line (obrambna linija, rečemo jim možje na črti), potem so tu linebackerji (stojijo za obrambno linijo), cornerbacki oz. kotni branilci in nazadnje še safety oz. kot mu rečemo mi, je to zadnji mož obrambe. To je to.

Zgoraj obramba, spodaj napad. Shema ni poslovenjena, ker je izrazoslovje angleško. Domen pravi, imajo tudi zato vse ekipe v Evropi angleška imena. Mariborski generali so tako Maribor Generals.

Pa se najde za vsakega izmed vas kakšna pozicija?

Ja, seveda. Igralce na začetku preizkusimo na vseh pozicijah, da lahko vidimo katera komu najbolj leži. Igralci si lahko tudi sami lahko izberejo pozicijo, katero bi radi igrali. Sam vem, da sem vedno hotel biti running back (smeh).

Koliko fantov vas sicer trenira v klubu?

V klubu nas je aktivnih nekje med trideset in štirideset, imamo pa igralce vseh starosti. Najmlajši šteje dvanajst let, najstarejši okoli petintrideset. V povprečju smo drugače zelo mlada ekipa – imamo okoli triindvajset let.

Kakšno je vzdušje znotraj ekipe?

Smo zelo dobra klapa. Med nami vseskozi izžareva pozitivna energija, nikoli se ne kregamo. Starejši igralci poskušamo motivirati mlajše in jih pravilno usmerjati. Družimo se tudi izven igrišča, npr. če zmagamo na tekmi, odidemo skupaj proslavljat.

Sodeč po ligi NFL v Ameriki ima v tem športu veliko vlogo strokovni štab. Tudi pri vas?

Seveda. V tem športu moraš imeti nekoga, ki te zna pravilno usmerjati. Naš trener je Tibor Babič, ki tudi sam aktivno še igra ameriški nogomet v Avstriji pri dunajskih vitezih. Z nami je na vseh tekmah, na treningih pa enkrat ali dvakrat na mesec. Treninge sicer vodi pomočnik trenerja Iztok Sahernik, pomaga pa mu naš kapetan Robi Fišer. V Ameriki imajo ta sistem vodenja izpeljan do potankosti. Imajo posebne trenerje za napad, za obrambo, potem so tu kondicijski trenerji. Pri nas to še ni tako razvito. Ne glede na to, mislim da naš strokovni štab igra zelo pomembno vlogo tako na treningih kot na tekmah.

Lahko na kratek in preprost način razložiš pravila v ameriškem nogometu?

Nekatera so dokaj enostavna, druga malo kompleksnejša. Najbolj pomembno je da v štirih poskusih osvojiš vsaj deset jardov na igrišču (1 jard = 0,91 metra). Če tega ekipa ne stori, prepusti žogo nasprotnikom. Nato poskuša nasprotnik enako. Tekma se vedno začne s t. i. kickom oz. brcom žoge. Na koncu zmaga ekipa, ki je zbrala več točk. Točke se zbirajo s touchdowni (touchdown pomeni, da pripelješ žogo v nasprotnikovo končno cono in šteje šest točk), streli na gol (strel na gol prinese tri točke), tretja možnost pa je t. i. safety (ko zaustaviš nasprotnika v njegovi končni coni - prinese dve točki). Tekma se igra 48 minut, in sicer ena četrtina traja 12 minut.

Koliko vas začne tekmo na igrišču?

Enajst, prav tako tudi pri nasprotnikih.

Nato se zmenite kaj boste odigrali ali je vse to že prej določeno?

Akcij je v ameriškem nogometu veliko. Na treningih treniramo različne postavitve in igralne kombinacije. Na tekmah se zberemo v krogu, zmenimo se kaj bomo odigrali in potem skušamo to realizirati.

Glede na to, da je ameriški nogomet kontakten šport in vsaj na pogled zelo grob, me zanima kako je s poškodbami?

(Smeh). Do zdaj na treningih in tekmah še nismo imeli večjih poškodb. Tu pa tam se pojavi kakšen zvin gležnja ali kakšna modrica, ampak poškodbe so sestavni del vsake športne discipline. Že na treningih delamo v smeri, da nove člane poskušamo naučiti pravilne tehnike, da ne bi prihajalo do večjih poškodb oz. da je poškodb čim manj. Na vsaki tekmi mora biti prisotno reševalno vozilo in reševalci, ki te oskrbijo, če pride do neke poškodbe. Prav tako je predpisana obvezna oprema za igralce, brez katere ne smeš stopiti na igrišče.

Kaj torej sestavlja obvezno opremo?

Pod nujne stvari spadajo čelada, ščitnik za zobe, ramenski ščitniki in posebne hlače s ščitniki na stegnih in kolenih. Brez tega ne smemo igrati, tudi če bi hoteli, nam sodniki ne bi pustili. Oprema se razlikuje po igralnih pozicijah. Lovilci imajo npr. krajše ramenske ščitnike, poleg tega tudi niso tako izbočeni pri ramenih, zato da se lahko stegnejo za žogo. Tekači imamo ramena zelo obložena, ker dobimo veliko število udarcev. Ko letiš skozi gnečo te navadno vsaj dvakrat, trikrat podrejo. Glede sposojanja in nakupa opreme je pri nas tako, da ti prvi mesec opremo posodi klub, če se odločiš trenirati naprej, si nato opremo kupiš sam. Najcenejša oprema za vse skupaj je okoli 200 €. Če hočeš imeti boljšo opremo, stane vse to precej več. Recimo sama čelada ali ramenski ščitniki lahko stanejo po 300 €. Opremo naročamo iz Nemčije in Anglije.

Tudi prekrški so definirani različno.

Tako je. Na vsaki tekmi je šest sodnikov, ki skrbijo za pravilen potek igre in sodijo prekrške. Za vsak prekršek vrže sodnik v zrak rumeno zastavico. Prekrški so zelo različni. Najpogostejši so: holding, kjer napadalna linija vleče nasprotnika, facemask je prekršek, kjer te nasprotnik povleče za obrazno masko. Je t. i. personal foul in je strožje kaznovan. Če igralec zakrivi tak prekršek dvakrat, je izključen iz igre. Enako velja za helmet to helmet, kjer igralec s čelado udari v nasprotnikovo čelado. Tistega, ki ima žogo se lahko podre – tega sodniki ne štejejo kot prekršek.

Domen v akciji:

Ustanovljena je bila slovenska liga ameriškega nogometa. Koliko ekip sodeluje?

Lani so igrale v slovenski ligi štiri ekipe, priključila se nam je tudi ekipa iz Zagreba. Tudi letos bo liga verjetno zasnovana podobno. Drugače pa iz Ljubljane prihajajo Silwerhawksi (njihov klub je najstarejši - obstoja že 10 let), ki so tudi dvakratni slovenski prvaki, v Kranju so Alp Devilsi, Gold Diggersi so iz Savinjske doline, potem so tukaj še Werewolvesi iz Slovenske Bistrice, Thundersi iz Zagreba in pa seveda naša ekipa, mariborski Generalsi. Lani smo bili Mariborčani združeni z Bistričani, združili so se tudi Kranjčani in Savinjčani, tako da je liga zaradi tega imela štiri ekipe. Vse ekipe igramo med sabo po dvakrat. Po končani ligi sledi playoff (t. i. končnica), kjer nastopijo najboljše štiri ekipe po rednem delu. Tako, da smo v bistvu vse ekipe lani igrale playoff. Za las nam je ušel nastop v finalu. Želeli smo si igrati z Ljubljančani v finalu, vendar nas je na žalost premagala ekipa Zagreba in tako smo na koncu osvojili tretje mesto.

Kdaj se vam prične liga?

Liga je spomladi. Začne se nekje v začetku aprila, konča konec maja. Čez leto odigramo eno ali dve prijateljski tekmi, kakšno tudi pred začetkom lige. To je dobro, predvsem zaradi uigranosti ekipe. Drugače pa se tekme igrajo med vikendi, večinoma v sobotnih popoldnevih. Kakšno tekmo smo imeli tudi v nedeljo.

Kaj počnete v času, ko ne igrate v ligi?

Treniramo. Med poletjem trikrat na teden, pozimi dvakrat na teden - enkrat v telovadnici, enkrat zunaj na igrišču. Vseskozi delamo v fitnesu, dosti tečemo. Veliko časa namenimo fizični moči in kondiciji.

Kako zanimiv je ta šport v Sloveniji za sponzorje?

Če govorim s stališča našega kluba, nekaj zanimanja je, vendar ne veliko. Želimo si dva, mogoče tri dobre sponzorje, ki bi prinesli dodaten denar v klub. Sponzorji, ki jih imamo sedaj, nam plačajo igrišče za treninge in tekme ter reševalno vozilo in oskrbo na tekmah, ki stane 700 – 800 € na tekmo. Sedaj nam je predsednik omogočil, da lahko zastonj obiskujemo fitnes. Sicer igralci plačujemo članarino v višini 15 € na mesec. Mislim, da imajo dobro sponzorsko podprt klub v Ljubljani, kjer so lani trenirali trije Američani in dobivali mesečni dohodek.

Če bi primerjal slovensko in ameriško sceno, kakšne so razlike v ameriškem nogometu na slovenskih tleh in tistim tam čez lužo? Mogoče celo kakšne vzporednice?

Razlike so kar precejšnje, vsaj kar se tiče kakovosti posameznih igralcev. Pri njih igralce, ki so potencial, vzgajajo že od malih nog, zelo dobre programe imajo na fakultetah. Veliko je takih, ki so že zvezde ameriškega nogometa še preden zaigrajo v NFL. Tudi denar, ki ga vlagajo v ta šport v Ameriki sega v neskončnost. Ekip je veliko več kot pri nas. Pri nas je še vse bolj v povojih, liga obstaja tri leta. Ampak napredujemo in stvari se odvijajo zgolj v pozitivno smer. Če primerjam samo formulacijo igre in taktiko, je naša igra kar precej podobna ameriški, tam je mogoče več podaj, več pa imajo tudi igralnih akcij. Mi se jih naučimo okoli štirideset, oni jih imajo okoli dvesto.

Trener slovenske reprezentance je opazil tvoj talent in te vpoklical v ekipo. So že vidni kakšni uspehi tudi na reprezentančnem nivoju?

Imeli smo turnir v Italiji. Igrali smo proti domačinom in Američanom. Morali bi še proti Turkom, vendar so odpovedali sodelovanje. Naj povem, da je bila ameriška reprezentanca sestavljena iz tistih igralcev, ki trenirajo in igrajo v Evropi, tako da to ni bila tista prava reprezentanca (smeh). Sicer smo kar grdo izgubili, ampak je bila neprecenljiva izkušnja. Poleti prihaja evropsko prvenstvo, ki se ga bomo udeležili. V C-skupini bomo sprva igrali proti Srbom, Rusom, Belorusom, Nizozemcem in Švicarjem, kasneje pa bomo videli kako naprej. Vsak mesec imamo tako tudi kakšen trening z reprezentanco.

Mogoče za konec še želje za prihodnost.

Za letošnjo sezono upam, da bomo prišli z Generalsi v finale, v naslednjih letih pa da bomo lahko že igrali v kakšni evropski ligi. Prav tako upam na napredovanje z reprezentanco. Želim si, da bi ameriški nogomet postal čim bolj popularen, da nas bi prišlo pogledat čim večje število ljudi.

Še nekaj izven konteksta. Povej, ali spremljaš mogoče kaj Bajto na spletu?

Ja, nekajkrat sem bil na Bajti, zanimajo me večinoma športne strani, npr. rezultati nogometnih tekem.