Ste pred začetkom tekmovanja v 2. DRL pričakovali, da bo rokometni klub Slovenj Gradec 2011 suvereno vodil na lestvici. Čemu pripisujete ta uspeh?

Pričakoval tega nisem, sem si pa močno želel. Sezono smo začeli z zelo mlado, doma vzgojeno ekipo, brez prepotrebnih izkušenj, zato je prišlo tekmovanje v 2. DRL kot naročeno za postavljanje novih temeljev slovenjgraškega rokometa. Ko smo se dogovorili, da bom vodil to novoustanovljeno moštvo, je bilo po številnih odhodih igralcev (Jelen, Mujanovič, Hartman, Merdanovič, Mehinović, Grujičić, Apat, Jovanovič) vprašanje, kako sploh sestaviti ekipo. S pomočnikom Ivanom Simonovičem sva testirala kar 35 najbolj nadarjenih mladih igralcev iz kluba in sestavila ogrodje ekipe, ki naj bi naslednja leta vrnila slovenjgraški rokomet v najmočnejšo ligo. Prav zaradi neizkušenosti in neuigranosti nove ekipe nisem pričakoval 100-odstotnega izkupička po prvem delu 2. DRL, sploh pa ne uvrstitve v četrtfinale Pokala Slovenije in dokaj korektnega boja s Celjem PL.
Za uspešen prvi del sezone gredo zasluge tako igralcem, ki so pripravljeni ogromno trenirati in si želijo napredovati, kar je najpomembneje, kot tudi upravi, ki kljub težkim časom izpolnjuje obveznosti v dogovorjenem času. Čeprav govorimo o resnično majhnih zneskih, je za uspešno delovanje kluba zaupanje na relaciji uprava – igralci – strokovno vodstvo izrednega pomena.

Kako ste zadovoljni z delom novega vodstva in uprave kluba, se prvi rezultati že kažejo?

Kot sem že omenil, si lahko samo želim podobnega nadaljevanja. Uprava je sestavljena iz pravih ljubiteljev te športne igre, ki ogromno svojega prostega časa posvečajo klubu in se trudijo izboljšati naše pogoje za delo. Ti sicer še niso optimalni, a so glede na sredstva, ki jih imamo na voljo, dovolj dobri, da se za nastope pripravljamo karseda nemoteno. Tu je potrebno omeniti ljudi, ki nam s svojim znanjem več ali manj honorarno pomagajo pri delu (fizioterapevt, zdravnik, maser, tehnični vodja …).
Tudi s svojega zornega kota sem lahko zadovoljen, saj uprava podpira moje odločitve in se ne vmešava v strokovno delo. Želim si, da bo tako tudi, ko se bodo pojavili porazi, saj sta mir in zaupanje nujno potrebna za dobro delo ter razvoj teh mladih fantov.
Čeprav sem hvaležen vsem v upravnem odboru, bi tukaj izpostavil Hinka Kašnika in Mateja Nabernika, saj sem se prav zaradi njiju ter pomočnika Ivana Simonoviča odločil prevzeti to mlado moštvo in ni mi žal. Kot zanimivost naj povem, da je bil Hinko Kašnik poleg Matjaža Zajca, trenerja Ivana Vajdla in člana takratne uprave Ivana Gamsa eden glavnih pobudnikov, da pridem v Slovenj Gradec že kot igralec.

Pred nadaljevanjem prvenstva ste odigrali kar nekaj pripravljalnih tekem. Kako ste zadovoljni s prikazanim?

Zelo! Napredek je očiten, fizično smo precej bolje pripravljeni, tekaško smo bili že v prvem delu, veliko pa je rezerv pri disciplini v igri, kar je nekako razumljivo, saj manjka igralcem še precej ˝kilometrine˝. Odigrali smo pet tekem in na vsaki smo igrali bolje. Pomembno je, da so fantje spoznali, da se lahko enakovredno kosajo tudi s prvoligaškimi ekipami, saj imajo s tem potrditev, da delajo pravilno. Dejstvo je, da bomo morali podobno odigrati predvsem prvenstvene tekme, saj ˝prijateljske˝ zmage ne prinašajo točk.

Ostajate skupaj v isti zasedbi ali kateri igralec odhaja oziroma prihajajo okrepitve?

V nadaljevanju sezone ostajamo v podobni zasedbi. S pripravami je pričel tudi naš sicer standardni član Benjamin Zbičajnik, ki ga počasi vključujemo v proces treninga, a ne bomo hiteli, saj njegova poškodba ni bila nedolžna. Okrepitev pred nadaljevanjem prvenstva ne bo. Prvič zato, ker si jih ne moremo privoščiti, in drugič zato, ker jih ne potrebujemo. Z vsemi igralci, ki so igrali v prvem delu, sem zadovoljen in jim povsem zaupam, s svojimi igrami in pristopom v drugem delu pa mi morajo dokazati, da so tega zaupanja vredni. Glede odhodov lahko povem, da se z Maticem Štumpflom dogovarjamo o posoji v Arcont Radgono, saj študira v Mariboru, poleg tega pa je zanj zelo pomembno, da veliko igra, česar mu v Slovenj Gradcu ob velikem številu talentiranih fantov na njegovi igralni poziciji žal ne moremo omogočiti. V nadaljevanju prvenstva ne bomo mogli računati niti na najizkušenejšega člana ekipe, vratarja Matevža Kasparja, ki bo zaradi težav s hrbtenico odsoten dalj časa.

Zasledil sem, da ste zelo strog trener, je to res? Zakaj ste se odločili, da postanete rokometni trener?

S tem, da sem strog trener, se ne bi strinjal. Je pa res, da od igralcev neprestano zahtevam, da se držijo navodil, katere jim dajem. Rokomet je ekipni šport, vsak igralec ima določeno vlogo v moštvu in če je ne opravlja vestno, trpi celoten kolektiv. Vem, da pridejo tudi slabši dnevi, to me ne moti, moti me, če se kdo ne potrudi po najboljših močeh ali ne upošteva navodil, saj je v tem izenačenem športu razkorak med zmago in porazom zelo majhen. Menim, da se z igralci dobro razumemo. Veliko se pogovarjamo, izmenjujemo mnenja in predloge, na podlagi katerih se lažje odločim, v katero smer bom peljal treninge. Odnos in zaupanje sta ključnega pomena, a je pomembno tudi to, da se igralci zavedajo, da v športu ni demokracije, da odločitve sprejema trener, saj je odgovoren za rezultate.
Rokometni trener sem postal bolj po naključju. Priznam, da me to delo ni mikalo, a me je pred začetkom zaključnih bojev za obstanek v 1. A SRL v lanski sezoni iz garderobe poklical tedanji kapetan Gašper Jelen in mi dejal, da so ostali brez trenerja in denarja, a so se igralci dogovorili, da bodo prvenstvo odigrali do konca pošteno in si želijo, da bi jim pri tem pomagal tudi jaz kot trener, skupaj z Ivanom Simonovičem. To je bilo zame veliko priznanje in hkrati priložnost, da se preizkusim kar v najboljši slovenski ligi. Takega povabila seveda nisem mogel zavrniti.

Kako ste zadovoljni z odzivom slovenjgraške publike?

Prijetno sem presenečen. Že po koncu prejšnje sezone, ko smo bili praktično v brezizhodnem položaju, so navijači lepo polnili domačo dvorano, še več, zadnje minute dvobojev so že kar po pravilu preživeli na nogah in nas spodbujali. Na odločilni tekmi za obstanek v Šmartnem pri Litiji pa nas je bodrilo preko 60 naših privržencev, oblečenih v enotna oblačila. Tedaj sem spoznal, da je Slovenj Gradec rokometno mesto, ki ne pozabi na svoje igralce tudi takrat, ko jih vsi odpišejo. Novo potrditev dobivam letos, saj imamo kljub temu, da igramo v najnižji kakovostni ligi, zelo dober obisk tekem. Orli in ostali naši privrženci si zagotovo zaslužijo vrhunski rokomet, zato se bomo vsi, ki delamo v klubu, potrudili, da se vrnemo na pota stare slave.

Kaj menite o našem Jožeku?

Všeč mi je, da ste mi postavili to vprašanje. Če že govorimo o slovenjgraškem rokometu, potem mimo Jožeka ne moremo oz. ne smemo! Ne poznam bolj zvestega ljubitelja rokometa od njega. Poznam ga kot prijaznega, nasmejanega in vedno pripravljenega pomagati. Spremlja nas in navija na vseh tekmah, pa ne samo naših, ampak je reden gost tudi na tekmah mlajših kategorij. S tem klubom enostavno živi in zdaj mi je povsem jasno, zakaj mu ljudje že leta govorijo "Jožek legenda".

Katera tekma Slovenj Gradca do sedaj vam bo ostala v spominu in zakaj?

Veliko je lepih spominov na tekme v Slovenj Gradcu. Ko se bil še aktiven igralec, smo z Gorenjem večkrat zapuščali koroško-šaleški derbi kot zmagovalci, tukaj smo si izborili tudi uvrstitev v Ligo prvakov. Kot igralec RK Slovenj Gradec se rad spominjam odločilne zmage v zadnjem prvenstvenem krogu proti RK Krško v sezoni 2009/10, ki nam je prinesla obstanek med elito, saj sem vedel, da so me v klub pripeljali prav zaradi dosege tega cilja in sem si po zmagi kar pošteno oddahnil. Kot trener pa se bom vedno rad spomnil svojega debija pred domačo publiko, saj smo po fanatični borbenosti uspeli premagati do tedaj najmočnejšo ekipo v ligi za obstanek – novomeško Krko. Saj veste, prve ne pozabiš nikoli!

Če se dotaknemo Evropskega prvenstva v Srbiji, kako ste zadovoljni z igrami slovenske reprezentance? Vas je katera ekipa presenetila oz. razočarala?

Slovenska reprezentanca me je popolnoma zadovoljila tako z igro kot s pristopom, čeprav se ne morem znebiti občutka, da ni izkoristila vsega svojega potenciala. Res pa je, da imamo mlado ekipo, ki se še uči, in upravičeno lahko pričakujemo dobre rezultate tudi v prihodnje. Pomembno je obdržati ekipni duh, ki jo je krasil skozi prvenstvo. Tudi končni rezultat je nad mojimi pričakovanji, čeprav se poraja vprašanje, kaj bi bilo, če bi odigrali boljše končnice. Ta večni ČE … Pustimo času čas, verjamem, da bo tudi to še prišlo.

Najprijetnejše presenečenje sta zame reprezentanci Srbije in Makedonije, saj sta dokazali, da se da z dobro obrambo in izvrstnim vratarjem v rokometu doseči ogromno. Francija pa je ekipa, ki me je nekoliko razočarala s prikazanim, a imam občutek, da čeprav imajo eno najstarejših reprezentanc, še niso rekli zadnje besede, v Londonu zna biti zopet vse po starem.

Tukaj so še vprašanja, ki so jih zastavili navijači na FB-strani rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011.

Ali se lahko RK SG 2011 primerja z ostalimi klubi v sloveniji, kje so prednosti in slabosti kluba?

Seveda se lahko primerja z ostalimi klubi, saj prihaja novoustanovljeni klub iz mesta s pravo rokometno tradicijo. Imamo široko bazo doma vzgojenih rokometašev, dobre trenerje, veliko rokometnih zanesenjakov, ki so pripravljeni pomagati, naše zveste navijače, zaradi katerih se rokomet sploh igra, in seveda veliko voljo, s katero premagujemo slabosti, ki jih tukaj ne bi potenciral.

Do kdaj vas veže pogodba z RK SG?

Ob ustanovitvi novega kluba smo se dogovorili o štiriletnem sodelovanju, v katerem naj bi RK Slovenj Gradec 2011 postal stabilen prvoligaš, sestavljen iz domačih rokometašev in bi posloval brez dolgov v okviru svojih zmožnosti. Ker ekipi, ki je nov projekt postavila, popolnoma zaupam in ker imam rad ambiciozno postavljene cilje, sem izziv z veseljem sprejel. Verjamem, da nam ob pomoči lokalne skupnosti lahko uspe doseči zastavljene cilje.

Ali so bile tudi kakšne druge ponudbe iz klubov? Če so bile, zakaj ste se odločili pomagati koroškemu rokometu?

Ne, trenerskih ponudb iz drugih klubov ni bilo.

Če pogledamo par let naprej, ali se veselite trenutka, ko boste v 1. ligi premagovali matični klub RK Gorenje? Koroško-šaleški derbiji so bili še posebej zanimivi!

Seveda bi bil to lep uspeh, a dogodkov nikakor ne gre prehitevati. Gorenje je vrhunsko organiziran klub in dokler bo deloval s proračunom, podobnim letošnjemu, ga bomo mi, ki šele postavljamo temelje novega kluba, težko ogrozili. Treba je biti potrpežljiv ter delati majhne in sigurne korake, da nam ne spodrsne. Uspehi bodo zagotovo prišli.