»Preplet igrivih kreacij z zgodbami, ki jih pripoveduje narava«Pogovor z ustvarjalko oblačil Leno Potočnik
Leno Potočnik, ki ustvarja oblačila pod imenom »Lenuhla Cote«, boste prepoznali že od daleč! Njena visoka pojava s širokim nasmeškom, odeta v pisane in frfotajoče kreacije, prav gotovo ne more ostati neopazna, ko paradira po domačih slovenjegraških ulicah. Ali ko se s svojim psom sprehodi po travnatih pobočjih Pohorja iskat nove navdihe za svoja oblačila, ki jih z navdušenostjo ustvarja že kar nekaj let. 
In čeprav je v preteklosti že marsikdo znal pohvaliti »cote«, ki si jih je sešila in jih nosila tudi izven pustnega časa, si še zdaleč ni predstavljala, da bodo njene kreacije tako navdušile širši krog mladenk – za naročilo je namreč potrebno stopiti v dolgo čakalno vrsto. (Bojda sem sama iz začetnega 19. mesta, ko sem si zaželela zimski plašček, že skočila na odlično 3. mesto, in si tako lahko obetam kakšno letno oblekico!)
Pomlad, poletje, jesen, zima ... pa še tisti zoprno-nagajivi čas vmes, ko človek ne ve, kam in kaj bi sam s sabo - zdi se, da čeprav tvoje kolekcije navdihujejo prav barviti letni časi, je vendarle prav "čas vmes" tisti, v katerem ustvarjaš svoje kreacije ...
Zgodbe mojih pisanih, neponovljivih ter igrivih kreacij se prepletajo z zgodbami narave, ki jih le-ta pripoveduje skozi barvite letne čase. Čarobnost narave in njeni neskončni odtenki barv so moj navdih in inspiracija pri ustvarjanju. In vedno znova poizkušam to čarobnost prenesti tudi na moja oblačila. Poigravanje z nevsakdanjimi kroji, kombiniranje in prepletanje različnih materialov, vzorcev in detajlov ter barvitost oblačil, ki jih izdelujem, so posebnost mojega ustvarjanja. Kot je narava v nestrpnem pričakovanju, da se poslovi od enega letnega časa in preide v drugega, je takrat tudi moja ustvarjalna duša nestrpna in domišljija kliče po ustvarjanju.
Že tvoja oma je znala iz volne začarati čudovite kose oblačil, prav tako tvoja mama, s šivanko pa se uspešno poigrava tudi tvoja sestrična Mojca - nadaljuješ kreativno pot, ki je bila, kot se zdi, ženskam v vaši "familiji", položena v zibelko? Ali, če vprašam drugače - bi se bilo "šiviljski dediščini" v družini Murko, sploh mogoče izogniti?
Poigravanje s šivanko v naši »familiji« res ni naključje. Naša oma se je vse življenje poklicno ukvarjala s pletilstvom. Spomnim se je kot čudovite »štrikarce«, ki je čarala krasne ženske pletenine. Ko sedaj razmišljam za toliko časa nazaj, res pomnem, kako očarana sem vedno bila nad njenim delom in kreacijami. In nikoli ne bom pozabila, kakšno otroško veselje in radost sta bila, ko mi je dovolila urejati njeno izložbo s kreacijami. Ker je imela oma svojo delavnico kar doma, sem kot majhen otrok veliko časa preživela v tem pravljičnem prostoru neštetih pisanih pletilskih »špul«, volne, cvirnov, gumbov ter ropotajočih »štrikarskih mašin« in šivalnega stroja... In bilo je, desetletje nazaj, ko sem prvič tudi sama sedla za šivalni stroj. Za samouka so začetki vedno težki. Jeza, ko so se »cvirni« trgali, ko je blago prijelo med koleščke in ga raztrgalo, ko nič ni bilo zašito tako hitro, kot bi si želela in ko je vse kar je že bilo zašito, bilo krivo zašito. Ampak kljub temu sem se počasi zaljubila v šivanje in oblikovanje oblačil. In od takrat »mašine« ne izpustim več iz rok.
Ko smo ravno pri ženskah - več moških sem že slišala "tožiti", da bi z veseljem oblekli kakšne tvoje hlače, če bi se podala tudi v "moški svet" - ostajaš zvesta ženskim bokom in prsim ali je morda le napočil čas tudi za moška stegna?
»Kreacije za moške, ki so drzni in gredo z barvami poskočno v nov dan« bi bil slogan moje prve kolekcije za moške. Malo šale. Zame bi bil velik izziv ustvarit unikatne moške kreacije. Kreacije pa bi tako bile namenjene tistim moškim, ki želijo v modi ohraniti in izraziti svojo individualnost. Vendar se mi zdi, da bi težko našla večji krog takšnih moških, ki bi bili pripravljeni kupiti oblačila v stilu v katerem ustvarjam in za nekoliko večjo vrednost, kljub temu, da bi to bil unikat. Ženske so namreč tisti del populacije, ki zelo močno podpirajo unikatnost – biti edinstvena v množici ljudi in izstopati. In zato je s strani žensk povpraševanje po takšnih kreacijah zelo veliko. To je pa tudi glavni razlog zakaj zaenkrat ostajam samo pri oblikovanju kreacij za ženske.
Lenuhla Cote - če se malce poigrava z imenom, pod katerim se predstavljaš - nisi ne lena in tudi kreacije, ki jih ustvarjaš niso ravno "cote" v tistem najbolj direktnem pomenu, ko si kot "coto" vsaka gospodinja najprej v spomin prikliče staro, razvlečeno, strgano moževo "švic majco", ki jo sedaj s pridom uporablja za čiščenje ...
Hihi. Pravzaprav sem Lena, drugače pa po naravi nisem lena. No, mogoče pride kak dan, ko sem res lena, komu izmed nas pa ne, al? In zakaj Lenuhla? Ker so me s to prikupno izpeljanko iz mojega imena tako klicale prijateljice in ker se mi dozdeva, da se je ime Lenuhla takoj in na prvi pogled zaljubilo v pravljične in navihane kreacije, ki jih predstavlja. »Cote« v mojem imenu ne pomenijo nič »švicnega«, nič »starega in razvlečenega«., prav nasprotno. So nekaj ljubkega, pisanega in mladostnega, kar se zelo rado »carta«.
Mladi koroški in pa tudi širše slovenski javnosti so postala tvoja barvita oblačila v zadnjem letu ali dveh precej znana - kakšni so tvoji cilji v prihodnje? Sanjaš morda o kakšnem prodajnem ateljeju v domačem mestu ali bi rada pobegnila vsaj do Ljubljane, če že ne do Pariza?
Ko sem s kreacijami navdušila prijateljice, je to navdušenje hitro potovalo naprej od ust do ust, in ves čas so in prihajajo nova dekleta. Hitro sem dobila ožji krog rednih strank, ki so se na mojo srečo zaljubile v moje kreacije. Do ustvarjanja moraš čutiti veliko ljubezni, kajti nasprotno prevlada strah in vse gre navzdol. Jaz sem v oblikovanju oblačil našla neskončno zadovoljstvo. In zato sem si drznila in se podala na samostojno pot ustvarjanja. Ne vem, v katero smer me bo vodila pot, vem pa, kaj si želim. Želim si oblikovati neponovljive in samosvoje kreacije in jih deliti z dekleti, ki se jih nekoliko drugačno oblikovanje oblačil dotakne tako kot mene.
Trenutno ne razmišljam, da bi pobegnila v tujino, saj je v slovenskem prostoru dovolj zanimanje za unikatnost in drugačnost. Pa še lokalni patriot sem, obožujem rodne domače »grude«. In seveda, sanjam. Nekoč, če bo prihodnost pripeljala s seboj uspeh, pa morda odprem atelje, v domačem mestu med domačimi ljudmi.
Pa še vprašanje, ki gotovo zanima mnoge bralke - kaj nam pripravljaš za to pomlad/poletje? Kaj narekujejo modni trendi v Mislinjskem dolini?
Barve, barve in še več barv. In tisti, ki me poznajo, vedo, da brez pikic tudi ne bo šlo. Čisto so me začarale. Ostalo pa naj ostane skrivnost. praktični
nasvet za dekonstrukcijo dualizma: pojdite v petek na »balkan žur«
plesat kolo, v soboto pa na veselico pod šotorom plesat polko. Rakijo in
šnops dobite v vsakem primeru.
Pričujoči intervju je del projekta "Razširitev modula Lopa", v okviru katerega Bajta izvaja tudi podprojekt "Kolumne in intervjuji".
|
Intervjuji in kolumne 
