|
 Pisateljica Jane Austen (1775-1817) je vse svoje romane objavila anonimno, vendar je recimo ob Prevzetnosti in pristranosti (1813) opozorila, da gre za delo avtorice Razsodnosti in rahločutnosti (1811), saj je pod naslovom to navedla. Sprva so daljše odlomke prevajali v francoščino, nemščino, nato je zanimanje za pisateljico in njene romane za nekaj časa zamrlo. Družbeni kritik Henry James je o njih širil izrecno slabo mnenje, prav tako humorist Mark Twain, negodovali so tudi pisatelji. V 20. stoletju, po prvi svetovni vojni, pa je prišlo do preobrata. Največ naklonjenosti je doživel roman Prevzetnost in pristranost (Pride and Prejudice), saj se ga je prevajalo v številne jezike, doživel je kar nekaj ponatisov. Tudi v Sloveniji sta bili prvi izdaji razprodani (1968, 1986), zato je bil roman v letih 2004 in 2006 dvakrat ponatisnjen.
Poleg romana pa je Prevzetnost in pristranost gotovo mnogim znana tudi v filmskih priredbah, pred kratkim je bila na Televiziji Slovenija tudi nadaljevanka, posneta po romanu.
Zvrstno je roman družbeni (ker upoveduje duha časa, socialne odnose in način obnašanja takratne družbe), družinski (zgodbe različnih družin) in ljubezenski (razvoj različnih ljubezenskih odnosov). Dogajalni čas je konec 18. in začetek 19. stoletja. Zgodovinsko ozadje, ki vpliva na samo zgodbo romana, v sami zgodbi ni jasno prikazano, posredno pa lahko slutimo, da so gesla francoske revolucije »svoboda, enakost, bratstvo« povzročila, da je avtorica razmišljala o neenakem družbenem položaju žensk in o spolni segregaciji.
Družbena razslojenost, značilna za takratno angleško družbo, ves čas intenzivno vpliva na dogajanje v romanu. Takratna družbena ureditev je namreč s pravnimi normami in konvencijami močno posegala v življenja posameznikov, vendar vsekakor ne v vsakogar enako. Tako avtorica kaže tudi svoj odklonilen in kritičen odnos do plemiškega rodu (označi jih kot prevzetne in ohole), posebej naklonjena pa je podeželju in njegovim prebivalstvom.
Osrednja junakinja romana je razumna, domiselna, večkrat pikra Elizabeth, ki nastopa v vseh poglavjih s svojo bistroumnostjo in večkrat blago zajedljivim humorjem. Je druga po vrsti izmed petih hčera družine Bennet, katere nosilca sta flegmatični gospod in kolerična gospa Bennet. Zaradi zakona o neprenosni dediščini je prioritetna in izjemno pomembna skrb gospe Bennet bogato in dobro poročiti svoje hčerke. Najpomembnejša sta ji družbeni in premoženjski položaj, medtem ko pomen ljubezni zanemarja. Njeno širokoustnost pri doseganju ciljev in neoziranje na čustva drugih pri tem večkrat pikro komentira njen mož, ki je po intelektualnem dometu za razliko od žene v izjemno boljšem položaju, toda vseeno preveč ignorantski in ironično, nedejavno vzvišen do svoje družine, kar mu predvsem očita kritična Elizabeth.
Roman Prevzetnost in pristranost je letošnji roman na maturi.
Dogajalni prostor je postavljen v južni del Velike Britanije, kjer živijo tako premožni v svojih dvorcih, kot srednji sloj v svojih skromnejših hišah. V realistične prikaze parkov, krajev, sprehodov in plesov Austenova ves čas vpleta nevsiljiv humor in blago ironijo, predvsem zanimivi so Elizabethini odgovori in komentarji gospoda Benneta. Pripovedovanje je tretjeosebno; dogajanje je linearno, sintetično, da pa roman spada med klasične romane priča tudi dramatski trikotnik, ki je razpoznaven v besedilu.
Poseben pomen v literarnem delu imajo pisma in plesi. Slednji so zabaven in družaben dogodek, ki služi predvsem sklepanju ljubezenskih zvez, saj se na njih med seboj spoznavajo za poroko pripravne ženske in moški. Poroka igra namreč v romanu poglavitno vlogo, kar nakazuje že sam začetek romana, v katerem piše: »Vsesplošno priznana resnica je, da samski moški s čednim premoženjem nujno potrebuje ženo.« Tako se vse niti dogajanja spletajo okoli sklenitve konvencionalnega hierarhičnega zakonskega razmerja. Prav tako pomemben faktor v zgodbi so pisma, ki večkrat odločilno vplivajo na sam potek dogajanja, izpovedujejo čustvena stanja oseb ali razkrivajo njihov značaj. Poleg vsega pa služijo tudi kot popestritev.
Poleg barvitih opisov in humorja je Prevzetnost in pristranost zelo bogata z izjemnimi dialogi, preko katerih se kaže značaj romanesknih oseb, njihova pikrost, zajedljivost, ljubeznivost, oholost, pristranost, neumnost, flegmatičnost, prevzetnost, svetohlinstvo, zrelost, snobizem, tenkočutnost, (ne)sočutnost, razumskost, dovzetnost … Ironija, ki se vije skozi vso pot romana, je eden izmed dejavnikov, ki sprva odtuji glavno junakinjo s srčnim izbrancem, vendar ju kasneje združi. Tako glavna junakinja nekako dozori, saj od pristranosti seže do spoznanj o lastnih napakah in doume resnico.
Sicer lahkotno branje romana Prevzetnost in pristranost kar hitro prevzame bralca, saj s humornim in ironičnim pristopom razvedri in sprošča, presenetljivi pa so tudi do potankosti izdelani značaji romanesknih oseb.
OCENA: 8/10
|
