Trenutno je ura točno 17:22 in jaz prižigam televizijo. Pa ne, ker bi rad karkoli gledal, samo videti hočem, če me sploh kaj zanima. No, pa poglejmo ... Naše tri najvidnejše komercialne televizije vrtijo: prva resničnostni šov nelastne produkcije, ki ga verjetno ponavljajo že tretjič, druga serijo o ženski agentki, za katero pomnim, da sem jo gledal že v osnovni šoli, tretja pa še eno izmed mnogih mehiških (španskih?) »žajfnic«. Sledijo jim posmeha vredna »informativna« oddaja in še ena limonada. Za vsak slučaj pogledam še na oba programa nacionalke. Na drugem šport in na prvem, kot naročeno, TOP SHOP reklama, celo dve v roku približno petih minut. Super, nacionalka prodaja odstranjevalec dlačic in sredstvo proti plešavosti. Lahko bi gledal nogomet, ki je na prvih petih slovenskih programih edina ogleda vredna stvar. Torej ni zame na televiziji prav ničesar, oziroma le ena stvar, ki me vsaj pogojno pritegne. Lahko bi pogledal še na Discovery channel, ampak verjetno »pimpajo« avtomobile ali pa ponavljajo staro epizodo Mythbusterjev. Kdo je kriv, da povprečen 20-letni gledalec ne more preživeti popoldneva pred televizorjem? Kaj popoldneva, še večer komaj. Program komercialnih televizijskih postaj je od osme naprej zapolnjen z bolj ali manj slabimi filmi (ne zanikam občasnih resnično hvale vrednih prebliskov) in serijami, ki jih normalen gledalec težko prebavlja. Če pogledamo npr. POP TV, se na tem programu nekaj, kar bi človek dejansko rad gledal z vednostjo, da bo gledal kvaliteto, danes začne šele enkrat po deseti. Serija, ki je v filmskem svetu požela ogromno pohval in ima nemalo oboževalcev po celem svetu kot tudi pri nas, se je še pred enim mesecem, torej konec avgusta, vrtela nič prej kot 10 čez eno uro zjutraj. 10 minut čez eno. Govorim o seriji Lost (Izgubljeni otok). Vsekakor je predvajanje takšne serije dober znak (pohvalno, jo vrtijo samo s približno enoletnim zamikom od dejanskega izhajanja), vendar ne vidim prav nobenega smisla v tako poznem predvajanju. Poznate koga, ki je pripravljen tvegati »plavega« v službi, da je lahko pokonci do druge ali pol tretje zjutraj zaradi serije? Verjetno ne. Pa lahko z gotovostjo trdim, da bi to rad gledal marsikdo, pa morda zanjo sploh ne ve, saj mu ni bila dana možnost, da jo ugleda ob osmih, devetih, še celo malo kasneje bi bil sprejemljiv čas. Namesto tega pa se v normalnem večernem terminu skupaj z družino nasmejimo izvirnemu humorju Naše male klinike. Ja pa kaj še. Včasih smo se smejali Teater Paradižniku, danes bi se morali pa NMK? Bravo, Đuro. Včasih je bil smešen Jonas pri Brez zavor, zdaj je bojda smešen Emeršič s svojimi škatlami. Za Emeršiča bi prej rekel, da je visoke rasti kot da je smešen (vsaj v vlogi Vladarja škatel), NMK in podobne »humoristične« serije bi pa raje predvajali v terminu pred informativnimi oddajami, da je na ogled otrokom pred spanjem. To nasledijo »odlični« filmi, ki jim manjka prav malo, da bi se uvrstili na lestvico najslabših filmov vseh časov. Potem pa šele pridejo na račun tiste stvari, ki so dejansko vredne programa. Seveda se situacija v začetku šolskega leta in na začetku jeseni, ko tudi čez lužo izidejo novi deli nanizank, popravi, vendar lahko še vedno iskreno povem, da s programom nisem zadovoljen. Pa ne zato, ker gledamo stare (sicer pri nas še ne videne) dele, to še gre, saj ponekod res ne zaostajamo veliko, ampak ker moramo gledati večinoma slabe serije. Ne zanikam, da je House car in da so vsi šefi v CSI najbol kul ljudje na svetu, ampak kar se tiče ostalih predvajank, me zmrazi, ko jih vidim. Poleg že prej omenjenih popoldanskih »žajfnic«, je stvari s podobno tematiko dovolj tudi v večernih terminih. Serije (in filmi) večinoma temeljijo na problemih z izgledom in ljubezenskih težavah protagonistov, namesto, da bi nas očarala kompleksna zgodba, inovativnost ali kakšna drugačna zasnova, ki gre dlje od ljubezenskega trikotnika. Serij in seveda tudi filmov, kot jih opisujem, je na voljo veliko, zakaj se jih ne namenja širšemu občinstvu? Sam pač ne podcenjujem sebe niti slovenske publike (kot to počnejo nekatere televizijske hiše z naborom oddaj) in zato ne verjamem, da se tako lahko in hitro zadovoljimo s tistim, s čimer nas »nafotrajo«. Med dnevom do kvalitetnih in novejših (ali ne-španskih) serij skoraj ni mogoče priti brez interneta ali brez kakšne posebne televizije, ki ponuja tudi programe, kot je recimo HBO. V bistvu je menda bolje že, če preklopiš samo na katerega od HTV ali na katerikoli program za nemško govorečo populacijo - če vas seveda ne odbija sinhronizacija. Da omenim še našo, slovensko produkcijo. Kot sem seznanjen, nas letos čaka nova, še bolj smešna, zabavna in »inovativna« nanizanka, Brat bratu. Inovativna vsekakor ni, in predvidevam, da bom druga dva pridevnika verjetno izbrisal iz teksta takoj, ko vidim prvi del. Stvar bo narejena po zgledu legendarne serije Only fools and horses, po naše Samo bedaki in konji, ki je že bila predvajana na eni od naših televizij. Zadnja možnost za Đura, da se izkaže. Snemali jo bodo menda celo v še dveh našemu sorodnih jezikih. Očitno bodo s tem »posiljevali« celotno bivšo Jugo. Prvi del si lahko ogledate 29.9. ob 19:55 na prvem programu naše nacionalne televizije. In še zadnja stvar, ki jo pri nas radi gledamo in jo velja izpostaviti - resničnosti šovi. Reality showi so dobra stvar. Ne le dobra, celo odlična izbira in sestavni del vseh dobrih svetovnih televizijskih hiš, ki se ponavadi ukvarjajo tudi s produkcijo najodličnejših serij. Ampak pri nas vsako leto ustvarjalci dokažejo kar nekaj stvari. Prvič, da ne znajo izbirati tekmovalcev. Drugič, da je ustvarjalski »brain trust«, ki si izmišlja naloge, očitno poln drugošolcev. Tretjič, da se poslužujejo najbolj podlih fint, kako od gledalca potegniti čim več denarja. Četrtič, da očitno drogirajo voditeljico in »strokovno« žirijo. In petič, ponovno, za efekt, da ne znajo izbirati in izbrati tekmovalcev. Nastopajoči v teh šovih so večinoma ženske, ki se jim nič ne ljubi in moški, ki niti s prstom ne pomigajo, da bi bilo v hiši bolj zanimivo. Zato gledamo večinoma dolgočasne resničnostne oddaje in vidimo, da je bil največji dogodek dneva odhod najbolj obdarjene stanovalke pod tuš. Izredno zabavno. Svetujem, da se zgledujemo po državah severno od nas, kjer ne manjka posteljnih vragolij in državah južno in vzhodno, kjer se fantje ponavadi zaradi žensk tudi pretepajo med seboj. To bi bil šov, ki bi ga (vsaj jaz) z veseljem gledal. Sej to je namen, ali ne? Da v hišo zaprejo 12 ali koliko že oseb, ki potem pred celo Slovenijo igrajo dvorne norčke. Vse za našo zabavo. Ko pridejo iz hiše, pa so izstreljeni med slovensko estrado, si večajo joške in praznujejo rojstne dneve našemljeni v kurbe. Res pa je, kot je omenjeno že v enem od prejšnih sestavkov, da vse le ni slabo. Če se osredotočim na filme, je ponavadi najboljši dan za ogled petek ali sobota zvečer, pa tudi srede na RTVSLO 1, četudi le redko vidimo prvič predvajane filme. Vseeno je marsikateri vreden tudi drugega ali tretjega ogleda. Serije, katerih ogled toplo priporočam tudi vam, so Sopranovi, katerih drugo sezono štartajo v torek (23.9.) na A kanalu , očitno vsak dan ob 23:00, House M.D. (Zdravnikova vest) ob torkih ob 21:00 na Pop TV, na TV3 pa vsak dan okoli pol dvanajste ponoči vrtijo The X-Files (Dosjeji X). Vse ostale predloge lahko najdete na Bajtinem forumu in dodate tudi svoje. Pa prijetne oglede in obilo užitkov pred ekrani! |