Že pred zadnjim, 22. krogom rednega dela prvenstva v prvi rokometni ligi, je bilo jasno, da v letošnji sezoni Prevent v končnici ne bo gostil smetane slovenskega klubskega rokometa. Tako lahko že v naprej napovemo, da bodo tribune razpadle dvorane, ki pravkar doživlja prenovo, več ali manj samevale. Sviš, Knauf, Rudar in Slovan pač niso nasprotniki, ki pritegnejo. Mogoče bo še najbližje obisku 200 navijačev Knauf-a iz Škofja Loke z izkušenim Boštjanom Fickom in večnim pretepačem Sergejem Sokolovom. Iz njihovih vrst prihaja tudi največkrat izključen igralec rednega dela Miha Keše (19 izključitev), medtem ko med drugim iz vrst Rudarja prvi strelec lige Repar Andraž (145). Takoj za njim najdemo odkritje leta Marka Dujmoviča (137). Pred leti bi dvorano napolnil tudi Slovan, ki pa je še daleč od stare slave.Ob dejstvu, da se bo Prevent prvič po sezoni 2004/05 – nesrečna sezona, v kateri se je s Čotarjem in velikim finančnim vložkom štartalo na ligo prvakov, končalo pa pod zadetki Ormoža in s končnim sedmim mestom – boril za največ sedmo mesto, se morda lahko vprašamo, ali smo priča padcu še zadnjega velikana med nekoč koroško elito ekipnih športov. Korotan, Dravograd in Fužinar so v preteklosti skupaj s Preventom tvorili štiriperesno deteljico vrhunskega ekipnega športa. Vrhunskega ne samo zaradi statusa prvoligašev, saj se lahko Fužinar pohvali z naslovom državnih prvakov, Prevent z rezultatsko uspešnim statusom prvoligaša od začetka slovenske lige in igranjem v evropskih pokalih, Korotan z igranjem v pokalu Intertoto in finalu slovenskega pokala, kakor tudi Dravograd. Kljub vsem rezultatskim dosežkom jim je skupen imenovalec – še posebej prvim trem -, da nihče do potankosti ni znal izkoristiti potenciala in na trenutke zelo polne denarnice, ki so jo, na takšen in drugačen način, radodarno polnili gospodarstveniki. Jasno je, da je fenomen zgodba Korotana, katerega finančni vložek se je lahko v najboljših časih primerjal z velikani. A po drugi strani je imel daleč najslabše pogoje za nek resen razvoj. Od dela z mladimi do zloglasne tribune, financiranja, ljudi na direktorskih položajih…. Povsem drugače je bilo v Dravogradu, kjer so imeli pogoje za delo in dobro delali z mladimi. Kar se tiče direktorjev podobna zgodba. Uspeh je bil zagotovljen, vse dokler ni prišlo v klub preveč amaterjev, ki so hoteli opravljati profesionalno delo, a več časa namenjali kritiziranju soseda iz Prevalj, kot da bi se poskušali iz napak nekaj naučiti. Na koncu jih je doletela skoraj enaka usoda. Obe sredini se poskušata ponovno postaviti na noge. Tako kot se poskuša na pota stare slave vrniti tudi Fužinar, ki je drago plačal državni naslov. Trenutna realnost je derbi z Mežico v drugi ligi. Kljub dejstvu, da tudi Prevent ni do potankosti izkoristil (pre)dobrega finančnega položaja, ki je bil na trenutnke verjetno celo boljši od skupnega prihodka ostalih treh, ga je potrebno ob zgodbi koroških prvoligašev postaviti ob rob predvsem zaradi treh stvari: 1) Prevent je še vedno prvoligaš. 2) Po zmanjšanem prilivu s strani glavnega pokrovitelja se je uspel z domačo ekipo enakovredno boriti v prvi ligi. 3) Z rokometom se rado identificira tudi mesto Slovenj Gradec, kar za ostale tri – mogoče še najbolj Korotan – ne moremo trditi. Eksistenca rokometnega kluba Prevent ni ogrožena. Tudi igranje v spodnjem delu lestvice na prihodnost ne bo imelo večjega vpliva. Prej smo pričakovali, da se bo Prevent v spodnji druščini boril v lanski sezoni. Po dveh burnih sezonah, ko je bilo treba vse akterje navaditi na precej manjši, a še vedno lep kos finančne pogače, sledi obdobje, ko se bo potrebno ponovno priključiti prvi šesterici. Leta ponovnega zorenja so za ekipo in klub mimo. |