V zadnjih mesecih oziroma tednih lahko v revijah in v različnih časopisnih prilogah zasledimo članke, ki opozarjajo na nevarnosti sodobne kozmetike. Bralca in gledalca mediji sicer vsakodnevno posiljujejo z oglasi, ki reklamirajo npr. novo šminko z mikrodelci za popoln sijaj, ki lahko oslepi vse vaše kolegice (sploh, če jo kombinirate z lakom za nohte), moški enostavno ne smete ostati brez dezodoranta, da vam slučajno ne bo vrgla čevlja v glavo (pustite vendar, da ulov govori sam zase) ali pa tuš gel, ki obljublja, da se bosta s partnerjem takoj po uporabi radostno in do onemoglosti obmetavala z blazinami. Tu so še vedno nove kreme proti celulitu ali gubam z najnovejšo formulo, depilacijski pripravki, ki jih potrebujete, če želite v najbližji smetnjak odvreči zoprne najlonke sredi vročega popoldneva. Šamponi – z njimi si lahko ozdravite lase, ki so že dokončno skurjeni zaradi barvanja, in katerih reklame sporočajo podobno kot oglasi za šminke. Ironično dejstvo, ki tako ali tako govori sámo zase, pa je, da se na celotni zadnji strani revije, v kateri pišejo o nevarnostih kozmetike, znajde oglas točno tiste znamke, ki jo obtožijo, da z nevarnimi kemikalijami zastruplja ljudi. Logično, da se potrošniški ideologiji (kupite naš izdelek in kupili boste srečo) ne da izogniti, če pa na vsakem koraku »točno vedo«, kaj nam manjka. Zdi se nam, da vedno še čisto malo … Če pa pokličete v naslednjih desetih minutah … Nekaj krivde lahko mirne duše pripišemo naši pogoltnosti. Sugestije na nas vsekakor vplivajo – skoraj vsak dan znova lahko ugotavljamo, kaj je narobe z našo notranjostjo in zunanjostjo, z ljubezenskim oz. družbenim življenjem. Precej preračunljivo in podcenjujoče, mar ne? Redki so tisti, ki se ne zavedajo, da propaganda zavaja, a v veliki večini nam ni znano, kako zelo. Dolgo je veljalo »splošno znano dejstvo«, da se pripravki ne vpijajo v telo, torej da ne dosežejo živih in zdravih celic (od koder gredo strupi naprej v kri in v limfo), vendar pa zadnje desetletje neodvisne raziskave ugotavljajo nasprotno. Na raznih embalažah izdelkov lahko zasledimo napis »naravno«, vendar jim manjka pripis, da je kozmetika formalno naravna že, če je v njej 1-5% naravnih sestavin. V resnici pa tudi izdelki, ki so na voljo v lekarnah in bi jih večina od nas kupila z mislijo, da niso škodljivi telesu, vsebujejo do 90% različnih kemikalij. Mnogo izdelkov ima za osnovo nafto oz. naftni derivat, ki koži vsekakor ne koristi, našli pa bi tudi ogromno drugih snovi, ki telesu grozijo s poškodbo jeter, kože, povečujejo možnosti za raka, povzročajo alergije in hormonske motnje, slabijo naravno obrambo mehanizma, vplivajo na zarodek, odvajajo vodo iz telesa … Na deklaracijah so sicer pogosto navedene pod drugim imenom, vzemimo za primer parfum – formula je poslovna skrivnost, zato je ni potrebno napisati. Enostavno in splošno povedano, kako se izogniti strupeni kozmetiki: Na kožo ne nanašaj, česar ne bi dal v usta. Velja pa opozoriti še: Na kožo ne nanašaj, česar ne bi dal svojemu hišnemu ljubljenčku v oči in s čimer mu ne bi zapolnil ust, ušes, želodca … Ogromno najbolj priljubljenih kozmetičnih znamk izvaja testiranja na živalih kljub temu, da obstajajo alternativne metode – ena od njih je opravljanje testov v laboratorijih na izoliranih celičnih tkivih. Evropsko sodišče je po nekaterih virih uvedlo prepoved poskusov na živalih, ki določa opustitev le-tega najkasneje do leta 2009, vendar druge informacije govorijo o letu 2013 z možnostjo odložitve prepovedi … Povsem razumljivo je, da ljudje želimo ugajati, da radi sebi in drugim kupimo kaj lepega, se razveselimo in razvajamo, saj imamo pravico do tega! Vendar naša »od medijev ranjena samopodoba« in/ali nečimrnost verjetno nista dovolj dober razlog, da ostanemo brezbrižni in se naivno pustimo prepričati v nakup, ter na stran odrinemo vsa znana oz. dostopna dejstva, rekoč: "Kaj pa naj, rešujem svet?" Nič manj nas ne bo, če bomo o vsem dobro premislili, se morda čemu odpovedali in se bolje informirali. Odločitev za spremembe le ni tako nemogoča; na trgu je namreč nekaj blagovnih znamk, ki svojo kozmetiko - in tudi hrano - proizvajajo 100% naravno, pri tem pa ne zavajajo kupcev, ne mučijo živali in imajo temu v dokaz tudi ponuditi kar nekaj certifikatov. Po drugi strani pa se človek vpraša – kaj je danes sploh še zdravo, kdo za vraga še ne poskuša manipulirati z nami in nas zavajati? Človeka predvsem razbremeni misel, da se bistvo življenja skriva drugje, ne pa v potrošniški mrzlici oziroma v najnovejših kozmetičnih produktih. |