Boris Raj je bil rojen 8.1.1952 na Ptuju, od julija leta 2007 je upokojen, leta 2009 je opravil magisterij s področja varstvoslovja. Leta 2010 je bil na listi stranke Zares izvoljen v občinski svet MOSG.

1. Kateri so trije najpomembnejši (konkretni) projekti, ki jih nameravate pričeti oziroma izpeljati v skrajšanem županskem mandatu?

1. Uveljavitev etičnih in moralnih standardov
2. Racionalizacija in reorganizacija občinske uprave in zavodov
3. Strateški razmislek in planiranje

2. Kakšna je vaša ocena delovanja konkretnih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina (pri mnogih so se postavljala tudi vprašanja o netransparentnem zaposlovanju)? Kako bi tem zavodom omogočili, da bi lahko delovali boljše?

Poiskati je potrebno najustreznejšo (in najracionalnejšo) organizacijsko obliko za združitev dejavnosti javnih zavodov Vetrnica in SPOTUR. Potrebno je zagotoviti učinkovitejše delo Sveta JZ Zdravstveni dom SG in imenovati  direktorja.

3. Med nekaterimi občani velja prepričanje, da je Slovenj Gradec (finančno gledano) premajhna občina, da bi lahko svojo prepoznavnost gradil na čisto vseh področjih. Za širšo prepoznavnost bi po tej miselnosti občina morala določiti konkretne prioritete svojega razvoja (na primer pospešen razvoj kulturni dejavnosti v navezavi z nazivom Mesto miru). Boste nadaljevali dosedanjo prakso in obljubljate vse (rezultat pa je pogosto bliže nič) ali nameravate v svojem županovanju zastaviti prioritetna področja?

Analizirati je potrebno našo vlogo in delovanje v članstvu različnih asociacij (npr. mest glasnikov miru) in temu dodati novo vrednost.

4. Če navežemo vprašanje na prejšnjega: kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral pri razvoju mesta imeti naziv Mesto miru in kako sami dojemate ta naziv?

Na žalost ima trenutno naziv mesto glasnik miru vlogo predvsem pri potovanjih naših predstavnikov v ostala partnerska mesta.

5. Že nekaj časa obstaja prepričanje o postopni provincializaciji Slovenj Gradca, oziroma če se izrazimo z besedami, ki jih je že pred časom uporabil filozof Vinko Ošlak: včasih je bil najmanjše mesto, danes pa je največja vas. Kako bi se sami opredelili do te trditve?

Slovenj Gradec je bil pred desetimi leti nesporno upravno, gospodarsko in politično središče Koroške. Danes temu ni tako, to vlogo smo prepustili drugim. Vrniti mu moramo samozavest, ki jo je nekoč že imel.

6. Nekatere večje načrtovane investicije (npr. projekt term, glasbena šola, podjetniški inkubator) se bodisi premikajo počasi ali pa se celo niso niti dobro pričele (terme). Kakšen je vaš konkreten plan glede teh projektov v zaostrenih gospodarskih razmerah?

Dve investiciji, ki sta v teku (podjetniški inkubator in glasbena šola) je potrebno dokončati, čeprav trenutno finančno nista pokriti. V tem trenutku vlaganje dodatnih občinskih sredstev v projekt terme ni smiselno, mora pa se iskati investitorja.

7. Namesto skupnih projektov, ki bi jih zastavljale Koroške občine, le-te pogosto solirajo (npr. razdor Slovenj Gradec - Ravne), mlade pa se v občini pogosto slabo vključuje v procese odločanja celo na področjih, ki jih neposredno zadevajo (npr. novi MKC).  Kako boste spodbuditi medobčinsko in medgeneracijsko sodelovanje?

Vzpodbujati je potrebno skupne koroške projekte (kot je npr. Kocerod), naslednji tak bo verjetno hitra cesta, kjer moramo preseči delitve. Pomanjkanje koordinacije pri  načrtovanju novega MKC in oddaja upravljanja hostla Spoturju je nesprejemljiva.

8. Kakšen je vaš odnos do tretje razvojne osi? Je potrebno dosedanje plane brezpogojno izpeljati ali pa morda iskati alternativne pristope k prometni infrastrukturi (vprašanje zahteva odgovor ali-ali)?

Izgradnjo hitre ceste v okviru tretje razvojne osi podpiram. Predlagana trasa je relanost, velike spremembe niso možne, moramo pa iskati čim več mikro popravkov trase, s katerimi lahko zmanjšamo negativne vplive na kakovost življenja.

9. Zadnja leta so nove fakultete in visoke šole v Sloveniji rastle kot gobe po dežju. Potrebuje po vašem mnenju Koroška večje število visokošolskih zavodov, morda celo lastno univerzo?

Menim, da je obstoječe število visokošolskih zavodov zadostno, univerze pa Koroška zagotovo ne potrebuje, saj v Sloveniji z drobljenjem kakovost univerzitetnega študija pada.