9. Zadnja leta so nove fakultete in visoke šole v Sloveniji rastle kot gobe po dežju. Potrebuje po vašem mnenju Koroška večje število visokošolskih zavodov, morda celo lastno univerzo?

Vrčkovnik Vinko

"V Slovenj Gradcu smo si v zadnjih letih prizadevali in tudi uspešno izpeljali par projektov za pridobitev čim več smeri šolanja. V prihodnje si bom prizadeval, da se to vsekakor nadaljuje in s tem omogoči mladim čim širši spekter izobrazb, med katerimi bodo lahko izbirali. Verjamem, da to tudi za družino predstavlja prednost. Predvsem po stroškovni plati. Res pa se postavlja vprašaj glede zanimanja za različne poklice, kajti potrebno bo zagotoviti tudi zadostno število vpisov v posamezne programe. Zaenkrat smo premalo mesto oz. imamo premalo šolskih  programov, da bi lahko razmišljali o uvedbi lastne univerze. Bi pa seveda bili lahko ponosni če bi imeli lastno univerzo."

Peter Pungartnik

"Čeprav smo v zadnjem obdobju priča rasti različnih izobraževalnih institucij po Sloveniji, sem še vedno mnenja, da je znanje tisti segment človekovega življenje, ki ga ni nikoli dovolj in ima prihodnost. Vprašanje je le, kako vsa ta znanja uporabiti doma in za lasten hitrejši razvoj. Če se navežem na eno izmed prejšnjih vprašanj moram zapisati, da si Koroška v obliki regije ali morebitne prihodnje pokrajine zasluži tudi lastno univerzo, ki bi pomenila nadgradnjo sedanjih visokošolskih zavodov."

Andrej Čas

"Koroška je premajhna, da bi imela univerzo, tudi te ambicije do sedaj ni bilo. Koroško visokošolsko središče Kovivis se je pri iskanju programov visokošolskega izobraževanja odločil za drugačno pot kot podobni manjši centri: odločil se je za programe, ki jih gospodarstvo potrebuje in našel tržne niše. Usmerja se večinoma v tehnološke  programe, ki zagotavljajo študentom tudi zaposlitev. Pomembno je, da ustvarja delovna mesta za lastne kadre, po drugi strani pa se povezuje z domačimi in tujimi institucijami na različnih projektih in na ta način vzdržuje kakovost in aktualnost. Bistvenih širitev programov šole, ki se bo preoblikovala v fakulteto, pa ne bo. "

Jurij Šumečnik

"Število ni vedno najboljše merilo. V današnjem času mora biti merilo zgolj in samo kvaliteta znanja. Mislim, da ne potrebujemo novih visokošolskih zavodov, smo pa dolžni obstoječim zavodom pomagati do kvalitetnih pogojev za izvajanje njihove dejavnosti. Bolj prioritetno je, da bomo našim študentom, ki se izobražujejo v Mariboru, Ljubljani ali kje drugje, v lokalnem okolju omogočili opravljanje prakse in ponudili primerna delovna mesta. Skrbeti nas mora ali bomo uspeli pritegniti mlade in izobražene nazaj v rodno mesto! To je tisto, kar mi predstavlja izziv. Razvoj občine je odvisen od mladih. Mi jim moramo prisluhniti in jih upoštevati.
Glede lastne univerze pa samo toliko… v Sloveniji je prostora za dve univerzi. Sedaj imamo tri in naj pri tem tudi ostane."

Ksandi Javornik

"Beg možganov v večja (študijska in delovna središča) je nedvomno pereč problem, vendar ga z odpiranjem univerz ne bomo zajezili. Dobro je, da določene študijske programe približamo domači mladini in jim na tak način vsaj deloma zmanjšamo stroške bivanja v študijskih središčih, vendar se da to reševati že v smislu vzpostavitve dislociranih enot fakultet, kot to deluje sedaj. Univerze najbrž ne bi bilo smiselno ustanavljati."

Bojan Mestek

"Slovenj Gradec mora postati prepoznaven tudi po visokem šolstvu. Žal vsega ne moremo in ne bomo mogli imeti. Potrebno je razvijati visoko šolo za polimere in zdravstveno visoko šolo. V primeru, da bi visoko šola za polimere nadgradili s smerjo o Poliurethanih, bi lahko pričeli razmišljati o univerzi.
Vse te smeri pa potrebuje tudi gospodarstvo ter bolnica v našem kraju. Vendar naj na koncu poudarim, da bomo morali tudi v visokem šolstvu postati najboljši, ker bomo samo tako postali prepoznavni."

Boris Raj

"Menim, da je obstoječe število visokošolskih zavodov zadostno, univerze pa Koroška zagotovo ne potrebuje, saj v Sloveniji z drobljenjem kakovost univerzitetnega študija pada."