Jurij Šumečnik je v lokalni politiki aktiven že od leta 1998. Trenutno opravlja četrti mandat v občinskem svetu. Dva mandata je bil podžupan Mestne občine Slovenj Gradec. Od leta 2002 je predsednik Območne organizacije Socialnih demokratov Slovenj Gradec. Rodil se leta 1958 v Črni na Koroškem. Osnovno in srednjo šolo je končal v Slovenj Gradcu. Diplomiral je na Fakulteti za upravo v Ljubljani na temo Pokrajine v Sloveniji, razlogi za ustanovitev Koroške pokrajine. Je poročen, oče enega sina. Več kot tri desetletja je delal na različnih področjih – od gospodarstva do zdravstva in javne uprave, s čimer si je nabral veliko izkušenj, znanja in poznanstev z različnih področij. Jurij Šumečnik je podpredsednik območne organizacije Zveze združenj borcev NOB Slovenj Gradec, dolgoletni in večkratni krvodajalec (40 krat – priznanje rdečega križa Slovenije) ter veteran vojne za Slovenijo. Spletna stran: www.jurijsumecnik.si

1. Kateri so trije najpomembnejši (konkretni) projekti, ki jih nameravate pričeti oziroma izpeljati v skrajšanem županskem mandatu?

(1) Takoj bom, z ekipo strokovnjakov, pristopil k izdelavi občinskega prostorskega načrta (OPN) in strateškega dokumenta »Razvoj Mestne občine Slovenj Gradec do leta 2050«. Oba dokumenta sta nujno potrebna, če želimo občino razvijati načrtno ne pa stihijsko, prilagojeno vsakokratnim različnim interesnim sferam. (2) Občinski urad in strokovni delavci bodo skupaj z županom morali predstavljali kvaliteten servis občanom. Tako bodo morali aktivno iskati rešitve za probleme občanom in delovati kooperativno. Uvedli bomo delovne sestanke na terenu, kar pomeni, da bodo predstavniki občine šli tudi na teren v četrtne in vaške skupnosti, kjer bodo predstavljali določene novosti oz. poslušali predloge in pripombe občanov. (3) Spodbujanje investicij v gospodarstvu in uvajanje pogojev za nova delovna mesta je pogoj za spodobno prihodnost občine. Brez pomoči gospodarstvu bodo mladi iskali svojo srečo drugod. Uvedel bom instrument olajšav za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ob pogoju, da podjetje zaposli domač kader ustrezne izobrazbe. Za nova podjetja in investicije bo morala občina poiskati način za ugoden nakup zemljišča in investitorju nuditi vso strokovno pomoč za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasij.

2. Kakšna je vaša ocena delovanja konkretnih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina (pri mnogih so se postavljala tudi vprašanja o netransparentnem zaposlovanju)? Kako bi tem zavodom omogočili, da bi lahko delovali boljše?

Svetniška skupina Socialnih demokratov je bila edina, ki je na določene napake in pomanjkljivosti v delovanju javnih zavodov opozarjala. Rešitev je dokaj preprosta… V zadnjem obdobju so pričakovanja in zaupanje do občine in posledično javnih zavodov zelo padla. Župan je prvi v vrsti, ki mora dajati zgled s svojo strokovnostjo, prizadevnostjo, transparentnostjo in poštenjem. Prav tako mora imeti župan visoke standarde in pričakovanja tudi do svojih sodelavcev in ostalih uslužbencev v javnih zavodih. Že takoj na začetku svojega mandata želim uvesti spremenjen način javnih naročil in sicer bodo vsa javna naročila v živo predvajana preko interneta, tako da bodo vsi dvomi o netransparentnosti odpravljeni.

3. Med nekaterimi občani velja prepričanje, da je Slovenj Gradec (finančno gledano) premajhna občina, da bi lahko svojo prepoznavnost gradil na čisto vseh področjih. Za širšo prepoznavnost bi po tej miselnosti občina morala določiti konkretne prioritete svojega razvoja (na primer pospešen razvoj kulturni dejavnosti v navezavi z nazivom Mesto miru). Boste nadaljevali dosedanjo prakso in obljubljate vse (rezultat pa je pogosto bliže nič) ali nameravate v svojem županovanju zastaviti prioritetna področja?

Slovenj Gradec finančno gledano zagotovo ni med večjimi občinami, vendar je v občinski upravi in javnih zavodih dovolj strokovnjakov za delo na večih področjih hkrati. V kolikor pogledate moj program boste videli, da kot župan pričakujem veliko truda in znoja od bodočih sodelavcev na vseh področjih. Nobeno področje ne sme biti zapostavljeno. Vendar… Nikjer v mojem programu ne boste videli velikih investicij, zasledite pa lahko mojo težnjo po spremembi miselnosti v delovanju občine. Sprememba načina dela in kvaliteta servisa, ki ga občinska uprava nudi občanom pa se lahko doseže z minimalnimi sredstvi. Kultura je zagotovo eno od področij po katerem je naša občina prepoznavna doma in predvsem v svetu. Mesto glasnik miru je blagovna znamka, ki je nismo znali izkoristiti in ki obeta velik potencial.

4. Če navežemo vprašanje na prejšnjega: kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral pri razvoju mesta imeti naziv Mesto miru in kako sami dojemate ta naziv?

Smo edino slovensko mesto, ki se ponaša s prestižnim nazivom Mesto glasnik miru in sicer že vse od leta 1989. Za ta naziv se moramo v prvi vrsti zahvaliti umetnikom in kulturnikom, ki so ime Slovenj Gradca s svojimi deli ponesli na mednarodno sceno. Na vseh kontinentih sveta je skoraj 100 mest, ki nosijo takšen naziv. Umetnost in kultura sta bili v Slovenj Gradcu vedno doma, v zavetju naše lepe koroške pokrajine so tudi ljudje vedno znova in znova dobivali ideje za svoja dela. Občina mora in bo nudila prepotrebno pomoč za razvoj umetnosti, kulture in nevladnih organizacij. Po drugi strani pa bomo pomagali navezovati stike našim gospodarstvenikom pri ostalih mestih glasnik miru na vseh kontinentih. V mojih očeh je naziv mesta glasnik miru konkurenčna prednost pred ostalimi slovenskimi mesti in predstavlja kredibilno blagovno znamko, ki jo moramo izkoristiti.

5. Že nekaj časa obstaja prepričanje o postopni provincializaciji Slovenj Gradca, oziroma če se izrazimo z besedami, ki jih je že pred časom uporabil filozof Vinko Ošlak: včasih je bil najmanjše mesto, danes pa je največja vas. Kako bi se sami opredelili do te trditve?

Kot rečeno so pričakovanja do občine in občinske uprave zelo padla. In v kolikor sami do sebe nimamo pričakovanj oz. nimamo ambicij se to kaže tudi navzven. Stagnacija v praksi pomeni nazadovanje, saj nas v tem času konkurenti prehitijo. Bili so časi, ko je bil Slovenj Gradec velik igralec na področju gozdarska, gospodarska, kulture in umetnosti, izobraževanja in zdravstva. Mislim, da ne potrebujem razlagati kakšna je situacija po posameznih področjih danes. Zato naša občina potrebuje župana z jasno strategijo, človeka z veliko volje, z dobro ekipo strokovnjakov in veliko podpore v Ljubljani. To jaz zagotovo premorem! Slovenj Gradec si zasluži ambiciozno ekipo, ki ne bo samo vlagala v zidove, temveč gradila prihodnost.

6. Nekatere večje načrtovane investicije (npr. projekt term, glasbena šola, podjetniški inkubator) se bodisi premikajo počasi ali pa se celo niso niti dobro pričele (terme). Kakšen je vaš konkreten plan glede teh projektov v zaostrenih gospodarskih razmerah?

Zatečenega stanja kot kandidat za župana ne želim komentirati. Kot občinski svetnik in podžupan sem skupaj s svetniško skupino opozarjal na določene stvari, vendar je sedaj to preteklost. Potrebno je gledati naprej. Za počasnejše izvajanje investicij je razlog moč iskati tudi v svetovni krizi, ki naše občine ni obšla. Vse tekoče projekte bomo nadaljevali, saj ne želim ogroziti evropskih sredstev, ki bi jih z morebitnim neizvajanjem izgubili oz. bi jih morali vračati. Velikih investicij je bilo v preteklosti dovolj in si občinski proračun ne more privoščiti novih projektov večjih razsežnosti. Glede term bo občina zagotovila vse pogoje glede infrastrukture (komunalna ureditev, cesta, vodovod, vrtina…), sama pa v izgradnjo term ne bo vlagala. Za to bomo poiskali investitorja na mednarodni ravni, ki bo pripravljen vložiti denar v ta projekt. Projekt je po ocenah strokovnjakov vreden 40-45 mio €, kar je za občino nedosegljivo. Občina bo ustvarila pogoje za investicijo in podala omejitve glede gabaritov, varovanja okolja, izgleda…

7. Namesto skupnih projektov, ki bi jih zastavljale Koroške občine, le-te pogosto solirajo (npr. razdor Slovenj Gradec - Ravne), mlade pa se v občini pogosto slabo vključuje v procese odločanja celo na področjih, ki jih neposredno zadevajo (npr. novi MKC). Kako boste spodbuditi medobčinsko in medgeneracijsko sodelovanje?

Z dobrim medobčinskim delovanje ne bom imel problemov, saj je večina koroških županj in županov tudi mojih osebnih prijateljev. Sem eden tistih, ki vidi smisel delovanja samo v skupini. To se odraža tudi v delovanju svetniške skupine Socialnih demokratov, ki smo največja svetniška skupina v občinskem svetu. In če pogledate moj volilni štab boste odgovor na svoje vprašanje našli v njem. Znanje in izkušnje izmenjuje pestra skupina strokovnjakov različnih generacij in iz različnih okolij. Sem človek, ki v »soliranju« ne vidi smisla. Po besedah mojih prijateljev je združevanje moja vrlina.

8. Kakšen je vaš odnos do tretje razvoje osi? Je potrebno dosedanje plane brezpogojno izpeljati ali pa morda iskati alternativne pristope k prometni infrastrukturi (vprašanje zahteva odgovor ali-ali)?

Kjer je cesta je tudi razvoj. Dobra prometna povezava je za razvoj Slovenj Gradca in Koroške nujno potrebna. Vendar ne za vsako ceno. V kolikor želimo planirati dolgoročen in zdrav način razvoja občine ne smemo nesmiselno ogrožati kmetijskih površin. Sam sem že večkrat na Ministrstvo za promet naslovil pričakovanja, da se bo primarno uredila obstoječa magistralna povezava z Velenjem. V vmesnem času se najde optimalna rešitev za potek trase hitre ceste. V kolikor so v Braslovčah s skupnim in strokovnim pristopom uspeli Vladi dokazati svoj prav, lahko tudi na Koroškem najdemo najboljšo rešitev. Pogoj za to pa je, da je predlog trase dobro predstavljen in se ga pred javnostjo ne skriva.

9. Zadnja leta so nove fakultete in visoke šole v Sloveniji rastle kot gobe po dežju. Potrebuje po vašem mnenju Koroška večje število visokošolskih zavodov, morda celo lastno univerzo?

Število ni vedno najboljše merilo. V današnjem času mora biti merilo zgolj in samo kvaliteta znanja. Mislim, da ne potrebujemo novih visokošolskih zavodov, smo pa dolžni obstoječim zavodom pomagati do kvalitetnih pogojev za izvajanje njihove dejavnosti. Bolj prioritetno je, da bomo našim študentom, ki se izobražujejo v Mariboru, Ljubljani ali kje drugje, v lokalnem okolju omogočili opravljanje prakse in ponudili primerna delovna mesta. Skrbeti nas mora ali bomo uspeli pritegniti mlade in izobražene nazaj v rodno mesto! To je tisto, kar mi predstavlja izziv. Razvoj občine je odvisen od mladih. Mi jim moramo prisluhniti in jih upoštevati.
Glede lastne univerze pa samo toliko… v Sloveniji je prostora za dve univerzi. Sedaj imamo tri in naj pri tem tudi ostane.