Županski kandidat Peter Pungartnik, mag., se je rodil 10. 8.1961 v Mariboru, sedaj prebiva na Selah pri Slovenj Gradcu, je poročen in oče 25-letnega sina. Po izobrazbi je magister varstvoslovja, na UM FVV v Ljubljani kot doktorski kandidat tudi uspešno zaključuje doktorski študij. Celotno poklicno kariero je zaposlen v Slovenski policiji, kjer opravlja vodstvene naloge. Je v tretjem mandatu predsednik Vaške skupnosti Sele-Vrhe. V tem mandatu je svetnik Občinskega sveta MO Slovenj Gradec, predsednik Varnostnega sosveta Mestne občine Slovenj Gradec in Občine Mislinja  ter član Odbora za turizem in Odbora za podeželje v Občinskemu svetu MO Slovenj Gradec. Je prejemnik številnih odlikovanj in priznanj za poklicno delo in delo v lokalni skupnosti. Vaša morebitna vprašanja mu lahko pošljete na www.peterpungartnik.si .

1. Kateri so trije najpomembnejši (konkretni) projekti, ki jih nameravate pričeti oziroma izpeljati v skrajšanem županskem mandatu?

1. Rebalans proračuna MO Slovenj Gradec za letošnje leto, tako da bo več sredstev namenjenih pomoči podjetnikom, ki bodo zagotovili nova delovna mesta.
2. Izdelava novega prostorskega akta, ki bo na daljše časovno obdobje omogočil načrtnejšo izrabo prostora in izdajanje gradbenih dovoljenj za gradnje na podeželju.
3. Izgradnja bazena na zemljišču bodočih term, ki se bodo v prihodnje gradila v javno zasebnem partnerstvu.

2. Kakšna je vaša ocena delovanja konkretnih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina (pri mnogih so se postavljala tudi vprašanja o netransparentnem zaposlovanju)? Kako bi tem zavodom omogočili, da bi lahko delovali boljše?

Moja splošna ocena je, da je njihovo delovanje dobro, čeprav med njimi prihaja do prevelikih razlik učinkovitosti in transparentnosti delovanja, zato bo treba narediti temeljito analizo, ki bo pokazala njihove slabosti in prednosti. Analiza bo podlaga za spremembe predvsem pri tistih zavodih, ki poslujejo z izgubo (kot na primer Zdravstveni dom Slovenj Gradec). Z ustreznejšo politiko kadrovanja direktorjev zavodov in posledično višjimi zahtevami njihove odgovornosti bi lahko delovali boljše.

3. Med nekaterimi občani velja prepričanje, da je Slovenj Gradec (finančno gledano) premajhna občina, da bi lahko svojo prepoznavnost gradil na čisto vseh področjih. Za širšo prepoznavnost bi po tej miselnosti občina morala določiti konkretne prioritete svojega razvoja (na primer pospešen razvoj kulturni dejavnosti v navezavi z nazivom Mesto miru). Boste nadaljevali dosedanjo prakso in obljubljate vse (rezultat pa je pogosto bliže nič) ali nameravate v svojem županovanju zastaviti prioritetna področja?

V vsebini vprašanja je mogoče razbrati odgovor, ki usmerja k nujnosti razmisleka in pričetku izdelave dolgoročne vizije prioritet razvoja MO Slovenj Gradec, v katerega bodo morali biti vključeni strokovnjaki in najširša javnost. Ob tem se ne strinjam s posplošenim ocenjevanjem,  da MO Slovenj Gradec ni imela strategije razvoja, ker to zanikajo konkretni rezultati. Kljub temu sem trdno prepričan, da pot sedanjega in prihodnjega časa zahteva dograditev dosedanje vizije razvoja, ki se bo morala veliko bolj osredotočiti na prioritete, med katerimi je meni osebno najbližji turizem in lesna industrija, ob nujni promociji Slovenj Gradca kot mesta miru.    

4. Če navežemo vprašanje na prejšnjega: kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral pri razvoju mesta imeti naziv Mesto miru in kako sami dojemate ta naziv?

Po mojem mnenju naziv Mesto miru sam po sebi predstavlja zelo dobro »blagovno znamko«, ki smo jo do sedaj uspeli dokaj dobro promovirati, čeprav na večini področij ostajajo še velike rezerve, ki jih moramo znati še bolj prepoznati in izkoristiti pri razvoju. Pri tem ne mislim samo na turizem in kulturo, temveč tudi konkretne projekte na področju gospodarskih panog, zaposlovanja in izmenjave znanja v različnih oblikah izobraževanja mladih.

5. Že nekaj časa obstaja prepričanje o postopni provincializaciji Slovenj Gradca, oziroma če se izrazimo z besedami, ki jih je že pred časom uporabil filozof Vinko Ošlak: včasih je bil najmanjše mesto, danes pa je največja vas. Kako bi se sami opredelili do te trditve?

Trditve filozofov največkrat prinašajo drobne resnice, ki jih preprosti ljudje velikokrat težje razumejo, zato praviloma ostajajo globoko zakoreninjene. Glede na vse večjo centralizacijo Slovenije in ukinjanje regijskih ustanov ter predvsem vsesplošne tendence po velikih mestih, mi je trditev vse bližja, čeprav prihodnost vidim v posebnosti Slovenije, ki so jo skozi zgodovino tvorili trgi in manjša mesta, kar bi Slovenj Gradec vsekakor moral ostati.

6. Nekatere večje načrtovane investicije (npr. projekt term, glasbena šola, podjetniški inkubator) se bodisi premikajo počasi ali pa se celo niso niti dobro pričele (terme). Kakšen je vaš konkreten plan glede teh projektov v zaostrenih gospodarskih razmerah?

Moje temeljno vodilo županovanja v tem kratkem obdobju je zasnovano na temelju, da se MO Slovenj Gradec ne bo dodatno zadolževala. Na dodatno zadolževanje bi pristal le v primeru konkretnih investicij, ki bi pomenile nova delovna mesta. V tem kontekstu bi v okviru realnih finančnih možnosti bi podprl projekt podjetniškega inkubatorja, na območju prihodnje izgradnje term bi strmel k izgradnji bazena, ker ga Slovenj Gradec nujno potrebuje, hkrati pa bi postal nekaj bolj konkretnega, kar bi lahko pritegnilo investitorje. Investicije, kot je glasbena šola, bodo morale počakati na boljše razvojne čase in nepovratna sredstva, ki bi jih bilo  mogoče dobiti iz razvojnih skladov EU ali države.

7. Namesto skupnih projektov, ki bi jih zastavljale Koroške občine, le-te pogosto solirajo (npr. razdor Slovenj Gradec - Ravne), mlade pa se v občini pogosto slabo vključuje v procese odločanja celo na področjih, ki jih neposredno zadevajo (npr. novi MKC).  Kako boste spodbuditi medobčinsko in medgeneracijsko sodelovanje?

S svojim zgledom in spremenjenim načinom vključevanja, odločanja in imenovanja mladih na odgovornejša mesta, tako da bo v osnovi izhajajo iz njihovih vrst, kar bi moralo zagotoviti višji nivo tovrstnega sodelovanja v prihodnosti.

8. Kakšen je vaš odnos do tretje razvoje osi? Je potrebno dosedanje plane brezpogojno izpeljati ali pa morda iskati alternativne pristope k prometni infrastrukturi (vprašanje zahteva odgovor ali-ali)?

Pridružujem se splošnemu prepričanju ljudi, da za hitrejši razvoj nujno potrebujemo tretjo razvojno os. Pri tem izhajam iz načela, da jo vsi potrebujemo, nihče pa se ne bi v ničemer odrekel svojim pravicam in ugodnostim. Menim, da so dosedanji plani v osnovi dobro pripravljeni, vendar jih nikakor ne bi kazalo brezpogojno izpeljati in tudi ne brezpogojno spreminjati. Zainteresirani javnosti bo potrebno veliko bolj jasno predstaviti potek trase, način načrtovan način izgradnje in višino odškodnin ter veliko bolj prisluhniti javnemu mnenju in tudi civilni iniciativi o morebitnih modifikacijah trase in načina izgradnje.

9. Zadnja leta so nove fakultete in visoke šole v Sloveniji rastle kot gobe po dežju. Potrebuje po vašem mnenju Koroška večje število visokošolskih zavodov, morda celo lastno univerzo?

Čeprav smo v zadnjem obdobju priča rasti različnih izobraževalnih institucij po Sloveniji, sem še vedno mnenja, da je znanje tisti segment človekovega življenje, ki ga ni nikoli dovolj in ima prihodnost. Vprašanje je le, kako vsa ta znanja uporabiti doma in za lasten hitrejši razvoj. Če se navežem na eno izmed prejšnjih vprašanj moram zapisati, da si Koroška v obliki regije ali morebitne prihodnje pokrajine zasluži tudi lastno univerzo, ki bi pomenila nadgradnjo sedanjih visokošolskih zavodov.