Pred vami je poročilo o projektu z imenom Bajta klika po straneh koroških občin oziroma Ocenjevanje spletnih strani koroških občin, ki ga je ekipa Bajte izpeljala s podporo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Ocenjevalno komisijo smo sestavljali trije člani uredništva Bajte (Jan Klančnik, Igor Ranc in Jan Küzma) ter zunanji strokovni sodelavec, ki se je posvetil predvsem tehničnemu vidiku strani, Robert Sedovšek iz podjetja Praper d.o.o.  Ocenjevali smo vsebino, uporabnost, vizualni vtis, tehnični vidik ter komunikacijo z občani. Prav tako smo v ocenjevalni obrazec vključili rubriko Skriti opazovalec, pri kateri smo na objavljene občinske e-mail naslove naslovili isto vprašanje in tako preverjali hitrost in kvaliteto odziva.

Namen projekta je spodbuditi občine, da se bolj posvetijo razvoju svojih internetnih strani in tako stopijo v korak s časom, v katerem je objava informacij na vizualno prijetni in tehnološko dovršeni spletni strani ključnega pomena pri seznanjanju občanov in zainteresirane javnosti z dogajanjem v občini. Članek je sestavljen iz več podpoglavij, najbolj neučakani pa lahko preskočite Namen in Metodologijo ter  odklikate neposredno na poglavje Rezultati in komentar.

1. Namen projekta

2. Metodologija

3. Rezultati in komentar

1. Namen projekta

Z izvedbo projekta skušamo opozoriti na dobre strani spletnih mest koroških občin, hkrati pa opozoriti na vse primere slabih praks, ki zaradi različnih razlogov preprečujejo dobro komuniciranje z javnostjo, kar je osnovni namen spletnih strani.

Občine želimo spodbuditi, da se čim bolj posvetijo enosmerni in dvosmerni komunikaciji med občino in njenimi občani. Spletne strani bi morale biti uporabniku prijazne, tehnološko dovršene, hitro dostopne ter seveda očesu prijazne. Bistveno je, da se občine še bolj posvetijo omogočanju dostopa do informacij javnega značaja preko elektronskih medijev in da občine uvedejo čimveč e-orodij (ankete, forumi, e-referendumi, pobude in vprašanja ipd.), ki omogočajo neposredno vključenost in soudeležbo občanov v procesih participacije na lokalni ravni. Prav tako želimo spodbuditi uporabo aplikacij e-uprave v sklopu občinskih spletnih strani, s katerimi bi občine občanom olajšale različne administrativno-upravne postopke. Projekt bomo skušali izpeljati tudi v prihodnosti ter tako opazovati in spodbujati napredek spletnih strani.

Nazaj na vrh

2. Metodologija

Strani smo štirje ocenjevalci ocenjevali gleda na enoten obrazec na katerem so lahko spletna mesta dosegla skupno 115 točk. Obrazec je bil razdeljen na 6 sklopov, pri čemer so imele nekatere kategorije še več pod-kategorij. Zunanji sodelavec je ocenil kategorije 2 (uporabnost), 3 (vizualni vtis) in 4 (tehnični vidik), člani Bajtinega kolektiva, pa smo ocenili sklope 1 (vsebina), 2, 3 in 5 (komunikacija).

Prvi sklop smo poimenovali Vsebina, razdelili pa smo ga na 6 manjših postavk (osnovni podatki o občini, ažurnost informacij, obsežnost informacij, koledar dogodkov, povezave do relevantnih strani in dostop do relevantnih dokumentov), ki so skupaj prinesle 30 točk. Gre za enega najpomembnejših sklopov, saj mora spletno mesto vsebovati zadostne podatke o občini, o tem, kdo sestavlja občinski svet, upravo in tako dalje, prav tako pa morajo biti podatki in novice urejani ažurno. Pomembni so tudi ostali vidiki vsebine, ki lahko občanu in drugim obiskovalcem olajšajo dostop do informacij in vsi dokumenti, ki bi občana morda zanimali.

Drugi sklop je Uporabnost, kjer so strani lahko dosegle največ 25 točk. Ocenjevali smo razporeditev elementov na strani, ki je zelo pomembna za enostavnost in logičnost dostopa do različnih informacij, ki jih na takšni strani pričakujemo. Ocenjevali smo tudi smiselnost členjenosti elementov na strani v manjše sklope. Kljub smiselni razporeditvi elementov na strani, je lahko dostop do določenih informacij včasih zapleten in otežen, zato smo ocenjevali tudi enostavnost dostopa do informacij. V nekaterih primerih smo opazili, da je kljub slabi razporeditvi elementov dostop do informacij dober in enostaven in seveda obratno -  da je kljub dobri ureditvi, dostop zapleten. Ocenili smo še kakovost interakcije med uporabnikom in stranjo, ter na straneh poiskali iskalnik in  preverili njegovo funkcionalnost. Iskalniki so pomemben del spletne strani, vendar le, če hitro najdejo iskane pojme.

Tretjo kategorijo, Vizualni vtis, smo ocenjevali s točkami od 1 do 10. Oblika in vizualizacija informacij sta pomembna aspekta spletne strani, saj je eden ključnih dejavnikov uporabniške izkušnje tudi vizualni izgled.

Četrta kategorija je Tehnični vidik, razdelili pa smo jo na 4 postavke po 5 točk, skupaj torej 20 točk. Naš strokovni sodelavec je tako preveril in ocenil delovanje spletnih strani v različnih brskalnikih in na mobilnih napravah. V poplavi različnih brskalnikov je pomembno, da spletna stran brezhibno deluje v vseh, prav tako je zelo pomembno, da si je mogoče stran ogledati preko mobilnika in tako informacije pridobivati s spletnih strani tudi, ko nismo ob računalniku. Ocenil je tudi strukturiranje oblike, preveril delovanje povezav ter ocenil uporabo naprednih tehnologij in rešitev.

Peti sklop , poimenovan Komunikacija, je razdeljen na dve postavki. Vsaka je ocenjena z 10 točkami. Prva je E-orodja. Ocenjevali smo uporabo različnih e-orodij, ki so na voljo lastnikom spletnih strani in ki močno pripomorejo k obsežnejši participaciji občanov v javni razpravi in kažejo na večjo odprtost za predloge in mnenja. Prav tako smo z možnimi desetimi točkami ocenili možnost neposredne komunikacije, kjer smo preverjali, če so na spletnih straneh uporabljeni različni obrazci za oddajo mnenj, komentarjev, če so objavljeni pomembni maili, naslovi in telefonske številke.

Šesta in tudi zadnja kategorija, poimenovana Skrivnostni opazovalec, pa je lahko vsaki strani prinesla še 10 točk. S tem delom ocenjevanja smo preverjali odzivnost na mailih, ki so objavljeni na strani. Na vse koroške občine smo dne 30. 7. 2009 nekaj minut po 15:00 uri z osebnega naslova elektronske pošte poslali mail, z vsebino:

Spoštovani

Zanima me, kdaj je naslednja seja občinskega sveta in kakšen bo njen dnevni red?

Lepo vas pozdravljam,
Jan Küzma(oziroma Jan Klančnik)

Sklepali smo, da je tako mail lahko najhitreje prebran 31. 7. zjutraj. Odločili smo se, da imajo občine za odgovor na elektronsko pošto dovolj časa pet delovnih dni. Vse občine, ki so odgovorile takoj naslednji dan, so prejele 10 točk, drugi delovni dan 8 točk in tako dalje. E-mailov, ki bi prispeli po preteku petih delovnih dni, torej po 15. uri 6. 8. 2009, ne bi točkovali. Prav tako smo si pridržali pravico, da za slab odgovor točke odbijamo, za dober pa točke prištejemo. Odbijali nismo, smo pa eni občini eno točko dodali. Sklepali smo, da je takšen način edini primeren za ugotavljanje hitrosti odgovor na vprašanja poslana na objavljen e-mail, ki je pomembno sredstvo za komunikacijo med občani in občino.

Omeniti velja, da so ocenjevalci kljub enotnemu obrazcu imeli proste roke pri določanju kriterijev za določeno postavko. Ocenjevalec 1 je bil pri postavki e-orodja strožji od ostalih dveh in je večini strani dodelil le 1 ali 2 točki, Ocenjevalec 2 pa je bil recimo bolj popustljiv, glede na dejstvo, da večina strani e-orodij ne uporablja in si po njegovem mnenju tiste s kakšnim orodjem zaslužijo višjo oceno.

Nazaj na vrh

3. Rezultati in komentar

Pred vami so rezultati ocenjevanja spletnih strani. Naj vam najprej postrežemo z rezultati, ki so jih občine in njihove strani dosegle pri kategoriji Skriti opazovalec. Kot že povedano, je bilo vprašanje poslano na isti dan ob isti uri, ocene pa so bile podeljene glede na hitrost odgovora in vsebino.

Potrebno je pohvaliti vseh pet občin, ki so zelo ažurno(takoj prvi dan, torej dan po pošiljanju maila izven uradnih ur občin) in kvaliteno odgovorile na zastavljeno vprašanje, z Občine Podvelka pa smo zgodaj zjutraj prejeli celo klic na osebno telefonsko število zapisano v podpisu maila, če nas kakšna točka dnevnega reda posebej zanima, kar kaže na še posebno angažiranost vpletenih.

Z 10 možnimi točkami Skritega opazovalca je bilo torej na celotnem obrazcu mogoče doseči 115 točk. Prvo uvrščena občina je izgubila le 24.25 točke, najslabša pa kar okoli 75. Vse rezultate (ki bi lahko bili še boljši) si oglejte v naslednji tabeli: 

Zmagovalka našega »tekmovanja« je torej Občina Radlje ob Dravi, sledi ji Občina Mežica, tretje mesto pa je dosegla Občina Ribnica na Pohorju. Vse tri strani so že na prvi pogled dovršene in uporabniku ob prvem stiku nudijo dobro navigacijo po strani in lahek dostop do informacij. Vseeno pa so še obstajajo segmenti, kjer so mogoče spremembe na bolje, še posebej na področju komunikacije z občani in uporabe e-orodij.

Ribnici predlagamo boljši koledar dogodkov in morda ureditev dostopa do pomembnih dokumentov na strani, primanjkuje tudi kontaktnih informacij, vsekakor pa navijamo za večjo uporabo različnih e-orodij. Četudi so eni izmed redkih z anketo na strani, pa je vsebina le-te nekoliko zastarela in očitno še ni bila zamenjana od odprtja spletne strani.

Mežico je zmage po vsej verjetnosti stal slab koledar dogodkov in nekoliko zakasnel odgovor na naše vprašanje, vseeno pa jih velja pohvaliti na skoraj vseh področjih, saj, podobno kot Radlje, izstopajo iz povprečja , v nekaterih segmentih pa je stran celo boljša od zmagovalne strani. Pohvaliti je treba odlično razčlenitev sklopov na strani in dobro razporeditev elementov na strani, na prvi strani pa bi morda lahko brali o čem drugem kot še vedno o odprtju nove spletne strani.

Radljeljska stran s svojo celostno podobo vsekakor izstopa iz (pod)povprečne večine. Oblikovno najbolj dovršena spletna stran se lahko pohvali s polno vsebino in zelo dobro uporabnostjo. Ne razočarata niti koledar in iskalnik, prav tako pa se trudijo na področju Komunikacije, vendar na tem področju vseeno obstaja še ogromno prostora za izboljšave. Morda bi veljalo nekaj storiti še v smeri boljšega in obsežnejšega dostopa do nekaterih dokumentov.

Vsem trem najbolje uvrščenim občinam seveda čestitamo, vendar se vseeno lahko še vedno veliko naučijo iz svojih in iz napak drugih. Problem komunikacije je bolj ali manj težava vseh občinskih spletnih strani na Koroškem. Prav tako nekatere močno pešajo pri ažurnosti, spet drugim največ težav povzroča sam izgled strani v navezi z neurejeno navigacijo in razporeditvijo elementov po strani. Občine bi se morali zavedati tudi pomembnosti iskalnika na strani in objave ažurnega ter kvalitetnega koledarja dogodkov. Pri večih straneh pa občutno moti tudi zapleten dostop do strani občine kot institucije, saj vodi preko strani kraja in se nahaja na popolnoma drugačnem spletnem naslovu, ki ga preko iskalnikov in s preprostim ugibanjem ni mogoče najti.

Črnjanska stran je recimo zelo ažurna, vendar je razporeditev elementov na strani neprimerna, močno peša enostavnost dostopa do nekaterih informacij, prav tako pa je zelo šibka točka izgled strani in tehnična izpeljava.

Tudi na Prevaljah je stran vsebinsko polna in zanimiva, vendar stran peša pri uporabnosti, prav tako pa tehnološke rešitve niso popolnoma zadovoljile našega ocenjevalca. Več pozornosti bi bilo dobro posvetiti tudi iskalniku in seveda pregledovanju občinskega maila ter odgovarjanje na vprašanja.

Elementi na strani ravenske občine so sicer zelo dobro razporejeni in tudi členjenost v manjše in smiselne sklop je dobra, vendar pa jim manjkajo modernejše rešitve za nekatere tehnološke težave in večji poudarek na komunikaciji z občani.

V Slovenj Gradcu so se premalo zavzeli za dobro vsebino na strani (na tej točki velja omeniti, da če do vsebine ni mogoče preprosto dostopati oziroma je ni mogoče najti na noben preprost način, je le-ta popolnoma neuporabna in je enako kot da je ne bi bilo), prav tako pa so z vidika uporabnosti bolj pri dnu, saj je navigiranje po njihovi strani na trenutke povsem nelogično. Od edine Mestne občine na Koroškem bi gotovo lahko pričakovali bistveno več.

V Mislinji se soočajo s podobnimi težavami kot drugod (štiri spletne strani je namreč izdelalo isto podjetje). Nefunkcionalen iskalnik, z vidika uporabnosti dokaj slaba in vizualno neprivlačna stran, ki je vsebinsko sicer dokaj polna.  Prav tako si zaslužijo grajo zaradi neodgovarjanja na e-mail.

Dravograd bi se lahko ponašal z vizualno privlačnejšo stranjo, prav tako se stran ne more pohvaliti z ne vem kakšno uporabno vrednostjo.

Muta se je odrezala dobro praktično v vseh kategorijah, najbolj pa, kot pri ostalih, peša kategorija Komunikacija. Prav tako predlagamo bolj uporaben koledar.

Vuzenica je pristala na zadnjem mestu. Stran se kljub obetajoči začetni animaciji in vstopni strani izkaže za slabo. Stran se pravilno prikaže le v Internet Explorerju in je tako v ostalih brskalnikih neuporabna. Prav tako peša z vidika uporabnosti in vsebine, še posebej smo razočarani nad iskalnikom in koledarjem, našemu zunanjemu sodelavcu pa stran ni odgovarjala tudi s tehnološkega vidika.

Tudi Podvelka je, kljub zelo dobremu odzivu na e-mail, pristala bolj na dnu lestvice. Slabe tehnološke rešitve v povezavi z neprijaznim izgledom, slabim koledarjem in nefunkcionalnimk iskalnikom, ter konec koncev tudi zapletenim dostopom do informacij, niso mogle prinesti boljšega rezultata.

Dobra občinska stran bi torej po našem mnenju morala vsebovati vedno ažurirano in obsežno vsebino, prav tako je nujno potrebno, da je za uporabo enostavna in prijazna. Vsekakor je treba veliko vložiti tudi v sam izgled strani in tehnološko dovršenost, da ne prihaja do tehničnih težav, ki otežujejo dostop občanov do spletnega mesta. Največjo težavo pri straneh naših občin pa opažamo pri uporabi e-orodij.  Občine z njimi niso seznanjene, ali pa se jim uporoba le-teh ne zdi smislena. Upamo, da lahko pričakujemo spremembe na bolje tudi v tej smeri.

Nazaj na vrh

Projekt sofinancirajo: