|
 Tomaža Apohala večina pozna kot izjemnega kitarista, ki pogosto s sanjavim zvokom kitare spremlja pesniške in druge večere, manj ljudi pa ve, da poleg glasbe več kot uspešno ustvarja tudi na področju izdelovanja kreativnih oglasov.
Pod pojmom kulture razumemo mnogo stvari od filmov, glasbe, knjig, gledališča, pa vse do vizualnih umetnosti in drugih oblik kreativnega izražanja. Nas pa zanima katera vrsta kulturne dejavnosti vam je najbližja in zakaj.V življenju me spremlja več vrst kulturnih dejavnosti: od gledališča, filma, arhitekture, do grafičnega oblikovanja, slikarstva, poezije, glasbe… Iz teh dejavnosti črpam navdih in razgledanosti za svoje ustvarjanje: glasbeno v prostem času in komunikacijsko v profesionalnem smislu.
Zakaj glasba? Ker je zame najbolj iskren, subtilen in univerzalen ustvarjalni jezik. Ker je živ jezik, ki z vsako izvedbo lahko drugače posreduje čustva. In preprosto, ker uživam v ustvarjanju in poustvarjanju glasbe. Poleg glasbenega ustvarjanja me je v času študija pot zanesla tudi v drugo vrsto ustvarjanja: ustvarjanja oglasov in drugih komunikacijskih rešitev. Kakor v glasbi, me tudi na tem področju zanima fuzija in združevanje na prvi pogled nezdružljivih elementov (slik, simbolov, sporočil …). Izvirno združeni skupaj tvorijo delo, ki ga ne le slišimo, vidimo ali preberemo, temveč občutimo. Se aktivno kulturno udejstvujete oziroma ali ste se kdaj?Od kar pomnim, sem glasbo poslušal, raziskoval in ustvarjal. Lahko bi rekel, da je bila položena že v mojo zibelko. Začetki segajo v otroštvo, ko sem spremljal očeta na koncertih in se kronično nalezel ritmov in melodije. V času, ko je divjala vojna med občudovalci Guns'n'Roses in New Kids on the Block, sem na domačem gramofonu odkrival blues, folk, jazz, world music in soul plošče. Takrat sem spoznal, da bo glasba tako ali drugače nepogrešljiv del moje prihodnosti. V preteklosti sem sodeloval s številnimi glasbeniki, predvsem kot kitarist. Zadnja leta pa se vse več ukvarjam z skladanjem in aranžiranjem.
Kakšne knjige berete, kako pogosto in ali bi lahko izbrali vašo najljubšo knjigo? Takšne, pri katerih ne zaspim. Zabavne, zanimive in strokovne. Prve za sprostitev, druge za razgledanost, tretje za znanje. Pred leti sem si zadal nalogo, da vsako leto preberem nekaj klasičnih del. Sicer pa je moje branje usodno povezano s kulinariko: ob zajtrku berem novice iz časopisov, ob kosilu kak strokovni članek, revijo ali knjigo, po večerji pa kakšno klasiko ali zabavno knjigo, ki jo berem: po obrokih.
Najljubše so mi knjige, ki dolgo ostanejo v spominu. Trenutno imam v spominu avtobiografijo Milesa Davisa, Finžgarjevo Pod svobodnim soncem, Ženske Charlesa Bukowskega in Samo za tvoje oči Iana Fleminga.
Katera zvrst glasbe je vam najbolj pri srcu? Kupujete originalne CD-je ali poslušate MP3-je? Kateri koncert ste obiskali nazadnje?Glasbo ločujem samo na dobro in slabo. Pri tem zvrst ni bistvena. Kaj poslušam, je odvisno predvsem od razpoloženja. Trenutno so v avtoradiu Bela Flack and The Flacktones, Marc Broussard, Norah Jones in Xavier Naidoo. Čeprav glasbo najraje poslušam v živo, spoštujem delo glasbenih ustvarjalcev, zato kupujem CD-je. Imam MP3 player, vendar je mnogo lepše med zaprašenimi CD-ji odkriti star, že pozabljen album, kupljen pred časom. Verjetno sem glede tega staromoden. Kot rečeno, najraje obiskujem koncerte: nazadnje sem bil na koncertu Elde Viler v Ljubljanskih Križankah prejšnji mesec. Kako pogosto si privoščite ogled filma? Kakšno je vaše mnenje o slovenskem TV programu? Obstaja v vašem življenju kak film, ki je na vas naredil izreden vtis?
Filmov v kinu si ne ogledam prav pogosto, doma pa vsaj enkrat na teden. Rad raziskujem evropsko in ameriško filmsko umetnost. Predvsem občudujem dobre scenarije in režijo, zato filme pogosto izbiram glede na režiserja ali scenarista. Hkrati so filmi tudi odlična inspiracija za pisanje scenarijev za televizijske oglase. Številni filmi so naredili vtis name: filmi Stanleyja Kubrika, Woodyja Allena, Roberta Bennignija …
Televizije sicer ne gledam dosti, poznam pa program slovenskih televizij. Glede njihovih vsebin sem precej kritičen: malo je izvirnih zabavnih oddaj in veliko puhlih resničnostnih šovov, malo je pravih novic in veliko »infotainmenta«.
Kako ste zadovoljni s kulturno ponudbo na Koroškem in kaj najbolj pogrešate? Kaj so glavne prednosti in slabosti koroškega kulturnega prostora?
Domov, na Koroško, na žalost prihajam le enkrat mesečno, zato težko sodim o kulturni ponudbi. Morda pogrešam bolj pestro kulturno ponudbo v lokalih, barih in klubih. Večina lokalov oživi le v času krajevnih praznikov, medtem ko je lokalov z redno kulturno ponudbo bolj malo. Zelo pa spoštujem delo številnih entuziastov, ki se iz ljubezni do kulture trudijo in pripravljajo številne kulturne projekte in prireditve. Prednost koroškega kulturnega prostora je po mojem mnenju predvsem njegova majhnost; ljudje smo drug drugemu dosegljivi, pripravljeni sodelovati in soustvarjati.
|
Kšajtni 
